Tipala in regulacija solarnega sistema – kako delujejo in kdaj jih zamenjati

Izdelke še vedno pripravljamo.

Lahko pa si ogledate tudi druge kategorije.

Senzori in regulacija sončnega sistema – kako delujejo, kaj vplivajo in kdaj jih je treba zamenjati

Sončni sistem za ogrevanje sanitarne vode ni le nekaj kolektorjev na strehi in rezervoar v kotlovnici. Gre za regulirano napravo, ki mora v vsakem trenutku vedeti, kje je toplota in kam jo je smiselno prenesti. Prav za to služijo temperaturni senzorji – na videz neopazni deli, ki v praksi odločajo o tem, ali sistem deluje učinkovito ali pa po nepotrebnem porablja električno energijo črpalke, ne da bi oddajal toploto v rezervoar.

Zaradi dolgoletnih izkušenj s sončno tehniko sem videl desetine primerov, ko je kupec poklical s pritožbo, da »sončni sistem ne deluje«. V več kot polovici primerov se je izkazalo, da težava ni bila v kolektorju, ne v črpalki, ne v ekspanzijski posodi – ampak v majhnem, poceni čidlu za nekaj evrov, ki je prikazovalo napačno temperaturo. Regulacija je mislila, da je na strehi 20 °C na polnem soncu, ali pa nasprotno, da je zalogovnik hladen, ko je bil v resnici dovolj ogret. Rezultat: ali sistem sploh ni začel delovati, ali pa je deloval neprekinjeno in pregreval zalogovnik.

Ta članek se ukvarja s tem, kako temperaturni senzorji v solarnem sistemu delujejo, kako jih pravilno namestiti in priključiti, po čem prepoznate napako ter kdaj in kako jih zamenjati. Če vas zanima bolj celovit pogled na celoten sistem, si oglejte tudi naše članke Vzdrževanje in servis solarnega sistema – kaj preverjati vsako leto ali Zamašena ali slabo črpajoča solarna črpalka – vzroki in rešitve.

Kako deluje regulacija solarnega sistema – princip diferenčnega regulatorja

Osnova upravljanja vsakega solarnega sistema je diferenčna regulacija. Regulator ne deluje na podlagi absolutne temperature, temveč na podlagi razlike temperatur med kolektorjem in rezervoarjem. Logika je preprosta: črpalko je smiselno vklopiti le takrat, ko je kolektor toplejši od rezervoarja – in to za zadosten razliko, da se izplača črpati.

Tipična nastavitev izgleda tako:

Vklop črpalke (ΔT ON): ko je kolektor za 5–8 °C toplejši od spodnjega dela zalogovnika
Izklop črpalke (ΔT OFF): ko razlika pade na 2–3 °C
Zaščita rezervoarja pred pregrevanjem (T max rezervoarja): običajno 60–75 °C
Zaščita kolektorja pred zmrzovanjem (T min kolektorja): −5 do 0 °C, ko se črpalka kratkoročno zažene za cirkulacijo

Celoten sistem torej temelji na dveh ključnih meritvah: temperaturi kolektorja (običajno merjeni v območju izhoda absorberja ali v glavi kolektorja) in temperaturi rezervoarja (merjeni v spodnji tretjini posode, kjer prihaja hladna voda).

Če katerikoli od dveh senzorjev poda napačno vrednost, celotna logika odpove. Regulator ne more pravilno izračunati razlike v temperaturah in bodisi črpalko sploh ne zažene (izguba moči) ali pa jo pusti delovati po nepotrebnem (potrat električne energije in toplotne izgube zaradi povratnega toka).

Vrste temperaturnih senzorjev v solarnem sistemu

Odporovni senzorji NTC in PT1000

Večina sončnih regulatorjev deluje z enim od dveh tipov temperaturnih senzorjev:

NTC termistori (Negative Temperature Coefficient) – njihov električni upor se zmanjšuje s povišanjem temperature. So poceni, običajno dostopni, vendar manj natančni in lahko sčasoma odstopajo. Običajno se uporabljajo v enostavnejših regulatorjih.
PT1000 (ali PT100) – platinasti uporovni senzorji s linearno odvisnostjo upora od temperature. So natančnejši, odpornejši proti dolgoročnemu odklonu in primernejši za zahtevnejše regulatorje. PT1000 ima pri 0 °C upor natančno 1000 Ω, pri 100 °C približno 1385 Ω.

Pred nakupom rezervnega tipala vedno preverite, kakšen tip vaš regulator zahteva. Zamenjava NTC s PT1000 pri enaki fizični velikosti je najpogostejša napaka pri samostojni popravili – regulator bere popolnoma drugačne vrednosti, kot so v resnici.

Senzor kolektorja – kje ga namestiti

Kolektorski senzor mora biti nameščen tako, da meri dejansko temperaturo absorberja ali delovnega medija na mestu najvišje temperature – torej v bližini izhodnega spoja (zgornji konektor pri navpičnem kolektorju). Večina ploščatih kolektorjev ima za ta namen posebno jeklenko (potopno ohišje) neposredno na okvirnem spoju ali na izhodnem cevovodu.

Senzor mora zdržati ekstremne pogoje: temperature pri stagnaciji (zaustavitev pretoka poleti) lahko v ploskem kolektorju dosežejo 180–200 °C, pri cevnih kolektorjih pa še več. Za ta namen so primerni senzorji s primerno temperaturno odpornostjo – na primer Senzor temperature za jímko – 180 °C; kabel 2m, ki je konstruiran ravno za te pogoje in se prilega neposredno v jímke iz jekla na glavi kolektorja.

Senzor rezervoarja – kje ga namestiti

Senzor zalogovnika služi kot referenca za regulator – kaže, kakšna temperatura je na vhodu sončnega izmenjevalnika. Za pravilno delovanje diferenčne regulacije je ključno, da je nameščen v spodnji tretjini zalogovnika, idealno na višini sončnega izmenjevalnika ali tik pod njim. Če ga postavite višje, regulator »vidi« višjo temperaturo, kot je dejanska temperatura na vhodu izmenjevalnika – in sistem se vklopi prepozno.

V rezervoarje se vgradi tipalo skozi potopno ohišje (jímko), ki preprečuje neposreden stik senzorskega dela z vodo in omogoča zamenjavo brez praznjenja rezervoarja. Za te namene je primerno na primer Senzor v jímko – PVC kabel 4m; 95 °C z zadostno dolžino kabla za udobno vodenje do regulatorja.

Kako tipalo komunicira z regulatorjem – kabli, dolžina, motnje

Povezava senzorja z regulatorjem poteka preko dvožilnega kabla. Pomembno je vedeti, da je signal iz senzorja analogni in nizkonapetostni – kakršna koli elektromagnetna motnja ali visok upor spoja (oksidiran kontakt, šibko spajkanje) lahko izkrivlja izmerjene vrednosti.

Praktična pravila za ožičenje senzorjev:

Kabel senzorja vodite ločeno od napajalnih kablov (omrežje 230 V, črpalka). Če morajo biti vzporedni, ohranite razdaljo najmanj 10 cm ali uporabite zaščiten kabel.
Največja dolžina kabla je odvisna od preseka vodnika. Za PT1000 tipala je pri preseku 0,5 mm² sprejemljiva dolžina do približno 50 m brez izrazitega vpliva napake. Za NTC tipala se priporoča največ 30 m pri enakem preseku.
Podaljšanje kabla tipala mora biti opravljeno kakovostno – zvarjeni ali stisnjeni spoji, ne s sukanci. Oksidirani spoj dodaja upor in regulator bere napačno temperaturo.
Sončno cevje na strehi prehaja skozi znatne temperaturne razlike (-20 °C pozimi, +80 °C poleti) – če je kabel tipala speljan vzdolž cevja (kar je pogosto), mora biti odporen proti tem temperaturam. Pri namestitvi, kjer kabel tipala poteka skupaj s sredstvom v zaščiteni cevi, je praktična rešitev celotno dvojno nerjavno povezovanje, vključno s kablom – na primer Nerezové potrubie v kaučukovej izolácii dvojité s káblom – 2x pr. 16; 10m, kjer je kabel tipala integriran neposredno v toplotnoizolacijski ovoj cevja.

Regulatorji solarnih sistemov – od osnovnih do naprednih

Enostavna diferenčna regulacija

Najenostavnejši regulator solarnega sistema deluje izključno na principu diferenčne regulacije – primerja T1 (kolektor) in T2 (zbiralnik) in na podlagi nastavljenega ΔT vklaplja/izklaplja črpalko. Takšni regulatorji so poceni, zanesljivi in za preprost enokrožni sistem popolnoma zadostni.

Regulator z več funkcijami in izhodi

Modernejši regulatorji običajno ponujajo:

Več čutnih vhodov (T1 kolektor, T2 zalogovnik, T3 rezervni zalogovnik ali bazen)
Regulacija pretoka s pomočjo PWM signala na obtočno črpalko
Funkcijo anti-legionella (ogrevanje rezervoarja na 60 °C enkrat tedensko)
Funkcija hlajenja rezervoarja ponoči v primeru pregrevanja (nočno hlajenje)
Merjenje moči in skupne energije (z merilnikom pretoka)
Komunikacija preko vodila za integracijo v pametni dom

Primer kompaktnega rešitve, kjer je regulator integriran neposredno v črpalno skupino, je Črpalna solarna enota IVAR.SOLAR K z regulacijo IVAR.SOLAR IMTDC – v enem kompaktnem bloku so črpalka, regulator, merilnik pretoka, termometer, varnostni ventil in krogelni ventili. Regulator IMTDC omogoča nastavitev vseh ključnih parametrov in prikazuje trenutne temperature na LCD zaslonu.

Diagnostika – kako ugotovite, da je senzor pokvarjen

Napačen senzor se običajno kaže z več značilnimi simptomi. Izkušeni servisni tehnik jih hitro prepozna, vendar lahko tudi običajni uporabnik pomaga z enostavnimi preverjanji.

Simptom 1: Črpalka se ne zažene niti na sončen dan

To je najverjetnejši znak okvarjenega senzorja kolektorja. Če regulator prikazuje temperaturo kolektorja 25–30 °C tudi pri močnem soncu poleti (v resnici bi morala biti 70–100 °C), to pomeni, da senzor ne bere pravilno – bodisi je prekinjen krog (odpornost je neskončna) ali kratek stik (odpornost je ničelna). Regulator oceni, da je ΔT preveliko in črpalka se ne zažene.

Simptom 2: Črpalka deluje neprekinjeno, rezervoar se ne pregreva

Če senzor rezervoarja konstantno kaže nizko temperaturo (npr. 20 °C), čeprav je rezervoar dejansko na 65 °C, regulator misli, da je rezervoar še vedno hladen in črpalka bo delovala neprestano. Rezervoar se ne segreva naprej, ker kolektor lahko oddaja toploto samo dokler je toplejši od medija v rezervoarju.

Simptom 3: Izjemno skoke vrednosti temperature na zaslonu

Če regulator prikazuje na primer −40 °C ali +250 °C, ali pa vrednost nenehno skače za desetine stopinj, je to značilen znak prekinjenega ali kratkostičnega kabla, oziroma slabega kontakta v sponki.

Kako s čidlom testirati multimeter

Postopek je preprost: odklopite kabel tipala od regulatorja in z multimetrom izmerite upor na sponkah tipala pri sobni temperaturi (približno 20–25 °C):

PT1000: pri 20 °C naj bi bil upor približno 1078 Ω, pri 25 °C približno 1097 Ω. Če multimeter kaže „OL“ (prekinjen krog) ali 0 Ω (kratek stik), je senzor poškodovan.
NTC 10kΩ (običajni tip): pri 25 °C mora biti upor približno 10 000 Ω. Pri 60 °C pade na približno 2 500–3 000 Ω. Vrednosti se razlikujejo glede na posamezen tip NTC, primerjajte s tabelo v navodilih za regulator.

Če želite preveriti celoten krog, vključno s kablom, pustite senzor priključen in merite na sponkah regulatorja – če je upor drugačen kot neposredno na senzorju, je težava v kablu ali spojih.

Kdaj zameniti senzor – in kdaj se izplača zameniti tudi regulator

Življenjska doba temperaturnega tipala v solarnem sistemu je odvisna od več dejavnikov: kakovosti konstrukcije, temperature okolja, števila temperaturnih ciklov in od tega, ali je bilo kdaj izpostavljeno stagnaciji (ekstremne temperature pri zaustavljenem pretoku poleti). Tipična življenjska doba kakovostnega tipala je 10–20 let. Vendar pa obstajajo situacije, ko je zamenjava nujna prej:

Senzor v zbiralniku je preživel več poletnih stagnacij brez zaščite (razpokana ohišja, deformirani kabel)
Gumijasta ali PVC ovojnica kabla je zarjavela, krhka, razpokana
Merjene vrednosti se sistematično razlikujejo od dejanske temperature za več kot 3–5 °C (preverljivo z zunanjim termometrom)
Senzor je bil namočen z vodo ali kondenzom (korozija kontaktov)
Regulator sporoča napako tipala (E1, E2, Err tipalo in podobno)

Pri zamenjavi tipala je ključno kupiti enak tip (PT1000 za PT1000, NTC 10k za NTC 10k) z enakimi karakteristikami. Če niste prepričani, kateri tip tipala je bil prvotno nameščen, lahko to preverite v navodilih za regulator ali z merjenjem upornosti delujočega tipala pri dveh različnih temperaturah (sobna temperatura vs. topla voda) – npr. z potopitvijo v vodo pri 60 °C.

Ko se odločite za zamenjavo celotnega regulatorja, je odvisno od več dejavnikov. Če regulator ne deluje pravilno, povzroča težave v ogrevalnem sistemu ali je star in izrabljen, je morda čas za zamenjavo. Prav tako je priporočljivo zamenjati regulator, če je poškodovan ali ne ustreza več potrebam ogrevalnega sistema. Pred odločitvijo se posvetujte s strokovnjakom, da ugotovite, ali je zamenjava regulatorja potrebna.

Regulatorji solarnih sistemov so elektromehanske naprave z dolgo življenjsko dobo – običajno delujejo 15–25 let. Zamenjava regulatorja je upravičena v naslednjih primerih:

Zaslon ne deluje, gumbi ne reagirajo
Regulator ne zažene črpalke kljub pravilnim temperaturam in delujočim tipalom.
Relay regulatorja je zvarjeno (črpalka teče tudi, ko odklopite senzorje)
Želite dodati funkcije (več območij, merjenje energije, daljinsko spremljanje)?
Nadomestni senzorji za star regulator niso na voljo na trgu

Praktične izkušnje iz terena – tipični primeri

Prvi primer: Sončni sistem je deloval le zjutraj

Stranka se je pritožila, da solarni sistem segreje zalogovnik dopoldne, vendar preneha popoldne. Črpalka se po kosilu ni vključila, čeprav je bilo še vedno sonce. Izkazalo se je, da je bil senzor zalogovnika nameščen na višini približno 60 cm od dna – torej v zgornjem delu zalogovnika. Dopoldne, ko je bil zalogovnik hladen, je regulator pravilno zaznal nizko temperaturo in sistem je deloval. Po delnem segrevanju se je v zalogovniku razvila stratifikacija – zgornja plast je bila na 65 °C, spodnja pa še vedno na 35 °C. Toda senzor je meril zgornjih 65 °C, regulator je zaznal, da je zalogovnik "poln" in izklopil črpalko. Rešitev: premestitev senzorja v spodnjo tretjino zalogovnika, sistem je nato deloval pravilno ves dan.

Če črpalka deluje ponoči

Stranka je opazila, da črpalka neprestano deluje tudi ponoči. Temperatura rezervoarja je bila nizka (28 °C), kolektor pa je po regulatorju kazal 45 °C. Ponoči seveda kolektor ni mogel imeti 45 °C. Problem: kratek stik v kablu senzorja kolektorja – vlaga je prišla v spoj v sredinski sponki in povzročila kratek stik upora senzorja. Regulator je ocenjeval nižji upor kot višjo temperaturo. Črpalka je delovala nepotrebno celo noč in iz rezervoarja izčrpala toploto skozi neogret kolektor nazaj v okolje. Stranka je imela nepotrebno hladen rezervoar in povečano porabo električne energije.

Primer 3: Sistem deluje, vendar je zmogljivost nižja

Pri letni kontroli smo izmerili, da sistem dovaja približno 25 % manj energije kot v preteklih letih. Kolektorji so bili čisti, črpalka je delovala, pretok je bil pravilen. Senzor kolektorja je pri temperaturi 80 °C meril le 72 °C – odmik zaradi staranja NTC termistorja. Rezultat: regulator je izklopil črpalko prej kot bi moral (ΔT je padel pod mejno vrednost prej), ker je zaznal nižjo temperaturo na kolektorju. Zamenjava senzorja z novim je obnovila prvotno zmogljivost.

Zamenjava tipala – postopek korak za korakom

Zamenjava tipala kolektorja ali rezervoarja je razmeroma preprosta operacija, ki jo lahko obvlada tudi spretni domači mojster. Pomembno je upoštevati nekaj načel:

Izključite sistem iz električnega omrežja pred kakršno koli delom na regulatorju ali kablih.
Senzorja kolektorja ne izvlecite v vroč poletni dan pri stoječem sistemu – temperatura kolektorja lahko doseže 150–180 °C in posoda bo pekoče vroča. Delajte zjutraj ali v oblačnem vremenu.
Stari kabel previdno izvlecite iz inštalacije – označite si, kje je bil pritrjen, da boste nov kabel vodili po isti poti.
Vstavite novo tipalo v celoti v merilno posodo – samo tipalo, ki je v celoti v stiku z merilno posodo, meri pravilno temperaturo. Merilno posodo privijte (če je navojna) ali pritrdite glede na konstrukcijo.
Kabel pritrdite na cevovod ali konstrukcijo v razmakih največ 30–50 cm, da ne visi prosto in ni poškodovan zaradi vibracij ali vetra.
Priključite kabel na sponko regulatorja v skladu s shemo v navodilih. Večina regulatorjev ni polarno občutljiva na tipala (oba vodnika sta enakovredna), vendar preverite v dokumentaciji.
Takoj po vklopu sistema preverite prikazane temperature na zaslonu – te morajo biti fizikalno smiselne za trenutne pogoje.

Če zamenjujete senzor rezervoarja in rezervoar ni opremljen z odtočno posodo (suha posoda), morate rezervoar pred izvlečenjem senzorja delno izprazniti (vsaj pod raven posode). Sodobni rezervoarji za sončne sisteme imajo posode vedno v suhem izvedbi.

Vgradnja senzorjev v napredne sisteme

Pri večjih inštalacijah – na primer kombiniran sistem sonce + toplotna črpalka + kotel ali sistem z dvema rezervoarjema in bazenom – se število senzorjev poveča. Regulator lahko upravlja 3–6 senzorjev hkrati:

T1 – kolektor (izhod)
T2 – primarni rezervoar (spodnja cona)
T3 – sekundarni rezervoar ali bazen
T4 – vhod v zalogovnik (za merjenje moči)
T5 – zunanja temperatura (za funkcijo nočnega hlajenja)
Senzor pretoka (za izračun toplotne moči)

Za take sisteme je pomembno, da so vsi senzorji istega tipa (ali da regulator podpira konfiguracijo različnih tipov na različnih vhodih). Hkrati pa velja, da je pri več senzorjih diagnostika bolj zapletena – problem v enem senzorju lahko vpliva na vedenje celotnega sistema na nepredvidljiv način, zato je redno preverjanje vrednosti senzorjev del letnega servisnega pregleda. Več o pravilnem letnem pregledu lahko izveste v članku Vzdrževanje in servis solarnega sistema – kaj preverjati vsako leto.

Če načrtujete namestitev celotnega sistema od začetka in vas zanima, kako izbrati prave komponente, vključno s senzorji, si oglejte tudi naše članke Dimenzioniranje sončnega cevovoda in črpalne enote – kako to narediti in Namestitev sončnega sistema korak za korakom – od kolektorja do rezervoarja. Za izbiro pravega kolektorja je uporaben tudi članek Ploščati vs. cevni sončni kolektor – primerjava tipov za slovenske razmere – na primer Ploščati okvirski sončni kolektor IVAR.SOLAR 210 M5 je primerno združiti z regulatorjem, ki ima posodo neposredno na glavi.

Kalibracija in preverjanje natančnosti senzorjev

Za uporabnike, ki želijo zagotoviti natančnost svojega sistema, obstaja preprost način preverjanja:

Pripravite posodo z vodo in termometrom z overjeno natančnostjo (digitalni kuhinjski termometer z natančnostjo ±0,5 °C bo zadostoval).
Potopite senzor in referenčni termometer v isto mesto v posodi.
Segrevanje vode postopoma na 30, 50 in 70 °C ter primerjava prikaza regulatorja s dejanskim stanjem na vsaki temperaturi.
Če se vrednosti razlikujejo za manj kot ±2 °C, je tipalo še vedno v redu. Razlika 3–5 °C pomeni staranje tipala, več kot 5 °C pa je razlog za zamenjavo.

Nekateri napredni regulatorji omogočajo ročno korekcijo (offset) senzorja – torej nastavitev sistemske korekcije za konstantno vrednost (npr. +3 °C). To je začasna rešitev, ne zamenjava za fizično zamenjavo senzorja, ker je offset konstanten in ne popravi nelinearnega odklona senzorja čez celoten temperaturni obseg.

Pogosta vprašanja (FAQ)

Če priključite PT1000 senzor na vhod regulatorja, namenjenega za NTC, se lahko zgodi naslednje: 1. Napačna meritev temperature: Regulator je prilagojen za merjenje temperature s senzorji NTC, ki imajo negativni temperaturni koeficient (njihova upornost se zmanjšuje s povišanjem temperature). PT1000 senzorji imajo pozitivni temperaturni koeficient (njihova upornost se povečuje s povišanjem temperature), zato bo regulator verjetno prikazoval napačne temperature. 2. Poškodba regulatorja: Nepravilna napetost ali tok, ki ga senzor pošilja v regulator, lahko poškoduje elektroniko regulatorja. 3. Nezanesljivo delovanje: Regulacija ogrevanja ali hlajenja ne bo delovala pravilno, kar lahko vodi do pregrevanja ali podhlajevanja sistema. Zato je pomembno uporabiti senzor, ki je združljiv z regulatorjem, ali pa uporabiti ustrezen pretvornik, ki pretvarja signal iz PT1000 senzorja v signal, ki ga regulator lahko pravilno interpretira.

Regulator bo bral popolnoma napačne vrednosti. Na primer, pri sobni temperaturi 25 °C ima PT1000 upor ~1097 Ω. Regulator z NTC karakteristiko (NTC 10k) bi ta upor interpretiral kot temperaturo okoli −30 °C do −40 °C, ker ima NTC pri taki temperaturi podoben upor. Sistem ne bi nikoli zagnal črpalke. Vedno uporabljajte tip senzorja, ki ga zahteva regulator – to je navedeno v tehnični dokumentaciji.

Ali lahko podaljšam kabel tipala, če je prekratek?

Da, vendar upoštevajte naslednja pravila: uporabite kabel z enakim ali večjim prerezom (min. 0,5 mm²), spoj mora biti trden in odporen na vlago (stisnjen ali varjen, ne zvit), skupna dolžina ne sme presegati 30–50 m (odvisno od tipa tipala in regulatorja). Kabel vodite ločeno od napajalnih vodnikov. Daljši kabel doda upor, ki lahko povzroči rahlo odstopanje pri merjenju – za PT1000 je to pri 0,5 mm² in 30 m kabla približno 1,4 Ω na vsak meter (dvožilni), torej pri 30 m približno 84 Ω skupni upor kabla, kar ustreza napaki približno 2 °C. Za natančnejše merjenje uporabite večji prerez.

Regulator prikazuje napako E1 (ali Err Sensor) – kaj to pomeni?

Napaka kode senzorja (E1, E2, Err, Sensor Error in podobno) običajno pomeni, da regulator zazna upor senzorja izven obsega – bodisi previsok (prekinitev vezja) ali prenizek (kratek stik). Postopek: odklopite kabel od regulatorja in izmerite upor na sponkah senzorja z multimetrom. Če je upor v redu, je težava v kablu ali stiku. Če je neskončen ali ničelni, je senzor poškodovan in ga je treba zamenjati.

Senzor kolektorja vzdrži stagnacijo? Kdaj ga je treba preventivno zamenjati?

Kakovostni senzor, namenjen za sončne aplikacije (kot je na primer Senzor temperature za zbiralnik – 180 °C; kabel 2m), je dimenziran za ponavljajoče se stagnacije do 180 °C. Vendar pa po 10–15 letih obratovanja, med katerimi je sistem doživel več deset ciklov stagnacije, priporočamo preventivno zamenjavo senzorja – tudi če še vedno deluje. Razlog je staranje izolacije kabla in postopni drift NTC termistorja. Senzor rezervoarja (z nižjo maksimalno temperaturo) lahko brez težav zdrži tudi 20 let.

Bolje je imeti senzor s krajšim ali daljšim kablom?

Z tehničnega vidika je krajši kabel boljši (manjši upor, manj motenj). Kabel naj bo toliko dolg, kolikor potrebujete za udobno vodenje brez nepotrebnega ovijanja preostanka. Preostale dolžine kabla ne zvijajte v tuljavo – to ustvarja induktivnost, ki lahko pri nekaterih tipih regulatorjev povzroči merilni šum. Če imate preostanek 1–2 m, ga preprosto vodite v zanki vzdolž cevi. Pri velikem preostanku kabel skrajšajte in ga zaključite s kakovostno sponko.

Ali lahko temperaturni senzorji solarnega sistema komunicirajo brezžično?

V standardnih solarnih sistemih za družinske hiše so senzorji izključno kabelski – in to z dobrim razlogom. Brezžični senzorji zahtevajo baterije ali zunanje napajanje, so dovzetni za motnje in na strehah s kovinsko konstrukcijo lahko signal postane problematičen. Za domače solarne sisteme vedno priporočamo kabelske PT1000 ali NTC senzorje. Brezžične rešitve so bolj primerne za industrijske monitorske sisteme.

Zaključek – majhen del, velik vpliv

Temperaturni senzorji so najcenejši in hkrati odločilni deli solarnega sistema. Brez natančnega merjenja temperatur kolektorja in hranilnika regulator ne more opravljati svoje naloge – in celotna investicija v kolektorje, črpalno enoto, hranilnik in inštalacijo deluje neučinkovito ali sploh ne. Redno preverjanje pravilnosti vrednosti senzorjev (vsaj enkrat letno) in pravočasna zamenjava ob prvih znakih okvare je najcenejši način, kako ohraniti solarni sistem v polni zmogljivosti skozi celotno življenjsko dobo.

Če niste prepričani, katero tipalo zahteva vaš regulator, ali potrebujete nasvet pri izbiri nadomestnega dela, si oglejte razpoložljiva tipala in dodatno opremo v naši kategoriji sončnih sistemov.

Imate vprašanje o tej temi?

Ne morete se odločiti ali rešujete konkretno situacijo v vašem gospodinjstvu? Pišite nam – z veseljem vam bomo svetovali.