Pogoste okvare dodatne opreme za solarne sisteme in kako jih odpraviti

Pogoste okvare dodatne opreme sončnih sistemov in kako jih odpraviti

Solarna sistem je tako zanesljiv, kot je zanesljiv njegov najšibkejši člen. In praksa kaže, da večina okvar in neučinkovitosti ne izvira iz okvare samega kolektorja ali hranilnika – ampak ravno iz dodatne opreme. Varnostni ventili, črpalke, nosilci, spoji, razdelilniki, raztezna posoda, temperaturni senzorji, električni grelni elementi – vse to so komponente, ki se obrabijo, korodirajo, zamažejo ali so preprosto nepravilno nameščene že od začetka. Po letih dela s strankami, pri reševanju servisnih obiskov in telefonske podpore, vedno znova vidimo isto vrsto težav. Ta članek je pregled najpogostejših okvar dodatne opreme sončnih sistemov, njihovih vzrokov in – kar je najpomembneje – preverjenih načinov, kako jih odpraviti ali jim preprečiti.

1. Motnje kolektorskih nosilcev – statičnost, korozija, premik

Zakaj nosilci odpovejo prej, kot bi morali?

Nosilec kolektorja je prvi kontaktni točka celotnega sončnega sistema s strešno konstrukcijo. Če ta odpove, odpove celoten sistem. Kljub temu je ravno montaža nosilca tista del inštalacije, kjer se najpogosteje varčuje pri materialu in delu. Srečujemo se s primeri, kjer je kupec kupil nosilec za vgradnjo dveh kolektorjev z jasno kapaciteto, vendar ga je inštalater uporabil za tri kolektorje »ker se zdi, da je to trdno«. Rezultat: po dveh letih se je profil deformiral, kolektorji so se nagnili in hidravlične povezave so se zrahljale.

Med najpogostejše vzroke za okvare nosilcev spadajo:

• Poddimenziranje nosilne konstrukcije – uporaba nosilca za manjše število kolektorjev, kot je dejansko vgrajenih
• Nepravna sidra za streho – vijaki brez nerjavne površine v okolju z visoko vlažnostjo ali agresivnimi hlapi
• Odsotnost kompenzacije toplotnega raztezka – aluminijasti profili se pri nihanjih od −20 °C do +80 °C širijo in krčijo; trdno pritrditev brez vrzeli vodi do pokanja pritrdilnih točk
• Korozija jeklenih delov – zlasti pri starejših inštalacijah, kjer so uporabljali pocinkane (ne nerjaveče) vijake in konzole
• Napačen naklon nosilca – optimalen naklon za Slovenijo je 30–45°; plosko ležanje<20°) spôsobuje hromadenie nečistôt a stagnáciu teplonosnej látky

Diagnostika in reševanje težav s prenašalcem

Prvi korak pri diagnostiki je vizuelni pregled – najbolje spomladi po zimi. Preverjamo naslednje točke: vzporednost kolektorjev med seboj (odstopanje večje od 5 mm na dolžini 2 m je problem), stanje pritrdilnih vijakov (zarjavenje, iztekanje rje), napetost pritrdilnih trakov in stabilnost celotnega okvirja – pri rahlem pritisku ne sme biti opaznega gibanja.

Pri razširitvi obstoječega sistema (na primer dodajanju tretjega kolektorja k prvotnemu paru) je nujno dokupiti nosilec za vgradnjo dodatnega kolektorja, ne pa improvizirati s podaljšanjem prvotne konstrukcije. Vsak kolektor ima svojo določeno težo (običajen ploski kolektor 2×1 m tehta 35–50 kg) in statični izračun nosilca to upošteva. Dodajanje dodatnega kolektorja brez razširitve nosilne konstrukcije je najpogostejši vzrok postopne deformacije celotnega sistema.

Korozijo jeklenih delov rešite korenito: nanos protikorozijskega sredstva ne zadostuje za dolgotrajno obremenjene spoje. Poškodovane vijake zamenjajte s nerjavnimi (A2 ali A4 glede na agresivnost okolja). Če je profil sam po površini poškodovan (anodiziranje odpadlo), je čas razmišljati o zamenjavi celotnega nosilca – nadaljnje poslabšanje je eksponentno.

Za več informacij o izbiri ustreznega nosilca glede na vrsto strehe priporočamo članek Kako izbrati pravi nosilec za sončni kolektor – ravna streha vs. poševna streha in za izračun dimenzij Kakšna velikost in tip nosilca potrebujem za število mojih kolektorjev.

2. Uhajanje na spojih kolektorjev in hidravličnega cevovoda

Zakaj puščajo spoji in kje iskati težavo?

Uhajanje toplotnega nosilca je drugi najpogostejši problem. Sončni krog deluje pod tlakom 1,5–3 bar in temperaturami, ki lahko v primeru stagnacije dosežejo 180–200 °C. To so pogoji, ki hitro razkrijejo vsako šibkost spoja. Vzroke lahko razdelimo v tri kategorije:

• Nepravilno tesnilo pri montaži – teflonska (PTFE) traka ali konopno tesnilo nista primerna za visoke temperature v solarnem krogu; pravilno je uporabiti prenosno tesnilo (grafitno ali posebne silikonske O-ringe, certificirane za solarne aplikacije)
• Utrujenost materiala – bakrene cevi pri ponavljajočih se temperaturnih ciklusih najpogosteje počijo na mestu spajkanja; na vizualno nevidnih mikro razpokah se dolgoročno tvori bela ali rumenkasta obloga (usedlina toplotnega nosilca)
• Nepravilno priviti vijačni spoji – prekomeren navor deformira tesnilo, prešibak ga ne aktivira

Povezovanje kolektorjev med seboj – kje se najpogosteje delajo napake

Posebno poglavje so spoji neposredno med kolektorji. Povezovanje kolektorjev med seboj, dodatna oprema običajno vključuje kratke medeninaste ali nerjaveče cevi z O-tesnili, ki so namenjene za določen tip kolektorja. Kupci včasih posežejo po »univerzalih« cevi ali navojnih spojkah drugega proizvajalca – in prav tukaj nastanejo težave. Nezdružljivost materiala O-tesnila s toplonosno tekočino, slaba toleranca premera cevi ali preprosto nezadostna toplotna odpornost poceni gumijastega obroča (običajna guma se razgradi pri 90 °C, solarna vezja lahko dosežejo 140 °C v normalnem obratovanju).

Postopek pravilne diagnostike uhajanja na spojih kolektorjev:

• Znižajte delovni tlak sistema na atmosferski (približno 1 bar) in opazujte spoje 30 minut.
• Lokacijo uhajanja identificirajte vizualno (obarvanje, usedline) ali s pomočjo UV barvila + UV svetilke
• Pred popravilom sistem ohladite – nikoli ne razstavljajte spojev pod tlakom ali pri temperaturi nad 40 °C
• Zamenjajte O-ringe na spojih kolektorjev z originalnimi ali certificiranimi EPDM nadomestki za sončne aplikacije (odpornost do 160 °C).
• Ob ponovnem uhajanju na istem mestu preverite geometrijo vratu – lahko je prišlo do mehanske poškodbe.

Podrobnejši postopek spajanja kolektorjev najdete v članku Sekvenčno vs. vzporedno povezovanje sončnih kolektorjev – kaj izbrati in za praktičen postopek montaže korak za korakom v Montaža nosilca sončnega kolektorja korak za korakom.

3. Okvare raztezne posode in varnostnega ventila

Raztezna posoda – tihi ubijalec sistema

Raztezna posoda je komponenta, na katero se dolgo časa ne gleda – dokler se ne pojavijo težave. V sončnih sistemih se uporablja membranska raztezna posoda s predtlakom 1–2,5 bar (odvisno od višine sistema). Tipični znaki odpovedi raztezne posode:

• Ponavljajoče dvigovanje in padanje tlaka v sistemu brez očitnega vzroka
• Varnostni ventil se odpre pri vsakem znatnem sončnem pridobku (na primer poleti po 10. uri)
• Sistem je po dopolnitvi na pravilni tlak, vendar tlak pade do naslednjega dne

Vzrok je najpogosteje počena membrana – zrak na zračni strani se je pomešal s toplotnim nosilcem in posoda je prenehala opravljati svojo funkcijo. Diagnoza je preprosta: odvijte ventil na zračni strani (podobno kot pri pnevmatiki). Če iz njega izteka tekočina, je membrana poškodovana. Rešitev: zamenjava celotne ekspanzijske posode. Popravilo membrane na terenu ni realno.

Pri zamenitvi pazite na pravilno prednastavitev tlaka zračne strani pred montažo: tlak je enak statični višini sistema v barih + 0,3 bara (npr. za sistem z višino 6 m je to 0,6 + 0,3 = 0,9 bara, zaokroženo na 1 bar). Dimenzioniranje volumna posode je odvisno od vsebnosti toplotnega nosilca v celotnem krogu – za običajen hišni sistem z 2–4 kolektorji je to 8–12 litrov.

Varnostni ventil – ko ščiti in ko škoduje

Varnostni ventil v solarnem krogu je običajno nastavljen na 6 bar (v primerjavi s 3 bar v toplotnih sistemih – solarni krog deluje z višjimi tlaki zaradi stagnacije). Težave z varnostnim ventilom se kažejo na dva načina:

• Ventil se ne odpre, če ima – usedline in korozija blokirajo dvižnik; sistem nato preide v prekomerni tlak in lahko pride do poškodbe kolektorja ali eksplozije v vezavi
• Ventil redno pušča – bodisi je sistem prevelik (premajhna ekspanzijska posoda), ali pa je ventil sam po sebi obrabljen in ne tesni nazaj

Varnostni ventil bi morali enkrat letno ročno odpreti (s pomočjo preskuševalnega dvigala) in preveriti, ali se po sprostitvi popolnoma zapre. Če začne puščati tudi po preskušanju (kaplja pri normalnem delovanju), je izrabljen – zamenjajte ga. Orientacijska življenjska doba varnostnih ventilov za sončne sisteme je 8–12 let pri pravilnem delovanju.

4. Težave z razdelilnikom in zbiralnikom

V sistemih z več kolektorji ali viri toplote (na primer solar + kotel) se uporablja razdelilnik in zbiralnik. Njihove okvare so manj dramatične kot eksplozija varnostnega ventila, vendar zato zahrbtne – tihi padec zmogljivosti, neenakomerno segrevanje krogov, nastanek zračnih žepov.

Kompletna industrijska nerjavna razdelilna/zbiralna enota z jeklenimi ventili 6/4"x1" je primer komponenta, namenjenega za zahtevnejše inštalacije – nerjavna izvedba preprečuje korozijo, jekleni ventili omogočajo izolacijo posameznih krogov brez izpraznitve celotnega sistema. Običajne napake na razdelilnikih in zbiralnikih:

• Zamašitev z usedlinami – zlasti v fekvatnih odsekih; kaže se z zmanjšanjem pretoka v določenem krogu
• Netesne krogelne ventile – po letih uporabe začne kroglica puščati; običajno se to kaže z vlago na telesu ventila
• Zračne vreče – če ni pravilno načrtovano odzračevanje, se zrak ujame v zbiralniku in ovira cirkulacijo
• Galvanska korozija – pri kombinaciji različnih kovin (baker + cink + jeklo) brez galvanske izolacije

Pri namestitvi razdelilnika izvedite izpiranje kroga – odklopite en krog hkrati, povežite vhod in izhod neposredno in prečrpajte čisto vodo v več ciklih. Za sisteme z nerjavnim razdelilnikom lahko uporabite blago kislinski čistilec (raztopina citronske kisline 2–5 %), vendar nikoli natrijevega klorida ali kalcijevega klorida – poškodovali bi nerjavno jeklo.

Temi razdelilnikov in zbiralnikov v solarnih sistemih se podrobneje posveča članek Razdelilnik in zbiralnik v solarnem sistemu – čemu služi in kdaj ga potrebujem.

5. Motnje v prenosu toplote in povezane težave s priborom

Degradacija proti zmrzovalne tekočine in njeni posledice na dodatno opremo

Toplotni nosilec (nezamrzljiva mešanica na osnovi propilenglikola s sončnimi inhibitorji) ni večna. Po 4–6 letih delovanja se inhibitorji izčrpajo, pH tekočine pade pod 7 (postane agresivna) in začne korodirati vse, kar se je dotakne – cevi, tesnila, krogelni ventili, ohišje črpalke. To je najpogostejši primer "skrivnostne" korozije znotraj sistema.

Znaki degradirane toplotne nosilne snovi na dodatni opremi:

• Rjavkasto rdeča obarvanost tekočine (korozija železnih komponentov)
• Črne obloge na filtrih in mrežicah črpalk (oksidacija bakra)
• Napihnjena, zmehčana ali počena gumijasta tesnila in cevi
• Povečan hrup črpalke (kavitacija zaradi spremenjene viskoznosti)

Zamenjava toplotnega nosilca je bolj zapletena, kot se zdi – celoten postopek in priporočene koncentracije najdete v člankih Antifriz za sončne sisteme – kako izbrati pravo sestavo in koncentracijo in Vzdrževanje in zamenjava antifriza v sončnem krogu – kdaj in kako. Pomembno je, da pri zamenjavi tekočine vedno preverite tudi stanje vseh tesnil in filtrov – stroški tekočine so nizki v primerjavi s popravilom poškodovanih komponent.

6. Napake črpalke solarnega kroga

Kako veste, da črpalka odpove?

Črpalka (obtočna črpalka, črpalčna skupina) je srce aktivnega sončnega sistema. Ko preneha delovati pravilno, se sistem ustavi – tekočina ne more odvajati toplote iz kolektorja, temperatura v kolektorju narašča, lahko pride do vrenja toplotnega nosilca in poškodbe dodatne opreme.

Značilni simptomi težav s črpalko:

• Hrup – grgranje in špljanje kažeta na zrak v sistemu (nepopolno odzračevanje); piskanje ali škripanje pa na obrabo ležajev
• Črpalka deluje, vendar ne črpa – bodisi je rotor blokiran (usedline, tujek), ali pa je električni del v redu, vendar je črpalka mehansko poškodovana.
• Črpalka se ne vklopi – težava je lahko v regulatorju/diferencialnem termostatu, napajalnih kablih ali samem motorčku
• Pregrevanje črpalke – pomanjkanje tekočine v sistemu (uhajanje) ali črpalka deluje dolgo časa v suhem stanju

Postopek za diagnostiko črpalke

Če črpalka deluje (sliši se elektromagnetski šum), vendar tekočina ne kroži, najprej preverite krogelne ventile na obeh straneh črpalke – en zaprt ventil je dovolj. Nadalje preverite mrežasti filter pred črpalko – zamašena mreža lahko zmanjša pretok na nič. Čiščenje mreže je 5-minutna naloga, ki obnovi funkcionalnost sistema.

Ob sumnji na blokado rotorja (črpalka hrešči, vendar nič ne črpa) lahko na večini modernih črpalk uporabite zasilno zračno/odblokirno vijak na sprednji strani – z obračanjem s ploščatim izvijačem poskusite sprostiti zaklenjeni rotor. Če to ne pomaga, je treba črpalko zamenjati. Življenjska doba črpalk Grundfos, Wilo in podobnih v solarnih aplikacijah je običajno 15–20 let pri pravilnem delovanju, skrajša se pri dolgotrajnem delovanju z degradirano toplotnim medijem.

7. Motnje temperaturnih tipal in regulatorja

Napačna merjenja in njihove vzroke

Diferenčni regulator (solarna regulacija) upravlja celoten sistem na podlagi temperature, izmerjene z dvema sondama: eno v kolektorju in drugo v rezervoarju (spodnja tretjina). Če katera od sond meri netočno, regulator sprejema napačne odločitve – na primer, vkloplja črpalko ponoči (sonda v kolektorju meri toploto iz rezervoarja) ali je sploh ne vklopi v sončen dan (sonda v kolektorju je odklopljena ali ima prekinjen kontakt).

Vzroki za okvare temperaturnih tipal:

• Korozija kontaktov konektorja (običajno po nekaj letih na prostem brez zaščite)
• Mehanska poškodba kabla (degradacija izolacije zaradi UV žarkov, glodavci)
• Napačna postavitev sonde – sonda v kolektorju mora biti v potopnem ohišju neposredno v absorpcijskem kanalu, ne na zunanjem okvirju
• Vlažnost v notranjosti ohišja senzorja (kondenzacija) – povzroči odmik merjenja za ±5–15 °C

Preverjanje funkcionalnosti sonde: odklopite konektor od regulatorja in izmerite ohmski upor sonde z ohmmetrom. Večina sončnih sond je tipa PT1000 (pri 0 °C = 1000 Ω, pri 25 °C ≈ 1097 Ω, pri 100 °C ≈ 1385 Ω) ali NTC (padajoča karakteristika – pri 25 °C tipično 10 kΩ). Primerjajte izmerjeno vrednost s tabelo – odstopanje večje od 2–3 % nakazuje napačno sondo.

Priporočila za namestitev senzorjev najdete v članku Namestitev temperaturnega tipala za sončni kolektor – lokacija in priključitev.

8. Rezervni električni grelci – okvare in rešitve

Električna spirala v rezervoarju – kaj se pokvari

V kombiniranih sistemih (sonce + električna rezerva) je v rezervoarju nameščena električna spirala (grelni element). Električna spirala 2 kW za rezervoarje OKC je tipičen primer – privije se neposredno v prirobnico rezervoarja in služi kot rezerva v dneh z nezadostno sončno energijo. Njene okvare spadajo med tiste, ki jih kupci najpogosteje spregledajo – ko sonce ne zadostuje, ljudje nenadoma nimajo tople vode, vendar iščejo vzrok na napačnem mestu.

Najpogostejše okvare električne spirale:

• Obloge vodnega kamna – pri trdi vodi (nad 15 °N – nemških stopinj) se na spirali tvori apnenčasta plast, ki zmanjšuje prenos toplote; poraba električne energije narašča, rezervoar se segreva počasi ali sploh ne
• Povečanje spirale – električni kratek stik med grelnim telesom in vodo; izklopi varovalko ali zemeljski odklopnik (RCD); odkrivanje: ohmmeter med faznim vodnikom in ohišjem rezervoarja
• Obraba termostata spirale – bimetalni termostat se zatakne v položaju »izklopljeno« (voda se ne segreje) ali »vklopljeno« (voda se pregreje nad nastavljeno temperaturo)
• Korozija prirobnice – pri kombinaciji medenina/cink in mehka voda lahko pride do korozivnega napada navoja; tesnost prirobničnega spoja se poslabša

Odstranjevanje vodnega kamna: izpraznite rezervoar, izvlecite spirale in jih potopite v raztopino citronske kisline (10–15 %) za 2–4 ure. Pri močnem onesnaženju ponovite. Po kemičnem čiščenju sperite s čisto vodo in preverite površino tesnila prirobnice. Interval čiščenja je odvisen od trdote vode – pri trdi vodi (>20 °N) vsakih 2–3 leta, pri mehki vodi vsakih 5–7 let.

9. Preventivna letna pregled – kaj preveriti

Najbolj učinkovit način za preprečevanje okvar je redni preventivni pregled. Priporočamo, da ga opravite vsako pomlad (pred glavno solarno sezono) in v skrajšanem obsegu tudi vsako jesen (pred zimo). Tukaj je praktičen kontrolni seznam:

• ✔ Tlak v sistemu (pravilna vrednost: 1,5–2,5 bar na hladno)
• ✔ Vizualni pregled nosilca in pritrdilnih točk
• ✔ Kontrola spojev kolektorjev in hidravličnega omrežja (suhi? mokri? usedline?)
• ✔ Preizkus varnostnega ventila (ročno odpiranje in preverjanje zapiranja)
• ✔ Kontrola raztezne posode (predtlak zračno stransko)
• ✔ Merjenje pH hladilne tekočine (pravilna vrednost: 7–9; pod 7 – zamenjajte)
• ✔ Merjenje koncentracije proti zmrzovanju z refraktometrom (min. odpornost proti zmrzovanju −28 °C)
• ✔ Čiščenje mrežnega filtra pred črpalko
• ✔ Kontrola funkcij regulatorja in sonde (ročni test zagona črpalke)
• ✔ Kontrola električne spirale (ogrevanje rezervoarja na 60 °C v 90 minutah za 2 kW v 200 l rezervoarju)
• ✔ Vizualni pregled izolacije cevi (UV degradacija, mehanska poškodba)

Pogosta vprašanja (FAQ)

Zakaj moj sončni sistem izgublja tlak, čeprav ni videti nobenega uhajanja?

Najverjetnejši vzrok je poškodovana membrana ekspanzne posode – zrak iz tlačne sekcije je ušel, tako da posoda ne opravlja svoje funkcije in tlak v sistemu niha in postopoma pada. Druga možnost je mikro uhajanje, ki je vidno le pod tlakom – preverite vse spoje z UV barvilom ali tlačnim preskusom z dušikom. Tretja (redkejša) možnost je poroznost spajkanja na bakreni cevi – mesto ne tesni pri hladnem, toda pri višjih temperaturah se spoj razširi in izgubi tekočino.

Črpalka deluje, vendar se rezervoar ne ogreva – kaj najprej preveriti?

(1) Preverite, ali so vsi kroglični ventili odprti. (2) Preverite, ali je mrežni filter pred črpalko zamašen. (3) Preverite smer vrtenja črpalke – pri nepravilni priključitvi po zamenjavi črpalke lahko črpa v nasprotno smer. (4) Temperatura na kolektorju v primerjavi s hranilnikom – če je temperatura v kolektorju nižja kot v hranilniku, regulator pravilno ne vklopi črpalke, vendar je lahko senzor v kolektorju pokvarjen. (5) Zrak v sistemu – grgranje v črpalki kaže na zračne mehurčke, ki ovirajo pretok.

Ko je potrebno zamenjati prenosno tekočino in kaj se zgodi, če to odložim?

Grelna tekočina je treba zameniti vsakih 4–6 let, oziroma prej, če pH pade pod 7 ali zmrzovalna odpornost ne zadostuje za želeno temperaturo. Odlašanje zamenjave vodi do agresivne tekočine, ki korodira notranjost cevi, tesnila, črpalko in razdelilnik – poškodba dodatne opreme potem zahteva precej višje stroške kot sama zamenjava tekočine. V praksi vidimo sisteme, kjer je zanemarjena zamenjava privedla do popolne zamenjave črpalke, razdelilnika in spojev – torej stroški 5–10-krat višji kot preventivna zamenjava tekočine.

Ali lahko dodam še en kolektor k obstoječemu kompletu sam?

Fizična montaža nosilca in kolektorja je obvladljiva s spretnostjo in upoštevanjem varnostnih pravil za delo na strehi. Vendar pa bi morala hidravlično povezavo in tlačni preskus opraviti ali preveriti strokovnjak – nepravilno priključevanje (npr. obrnjena polariteta kroga, napačno tesnilo) lahko povzroči škodo, ki je veliko večja od cene servisa. Ne pozabite, da morate pri razširitvi sistema dodati tudi nosilec za vgradnjo dodatnega kolektorja in hidravlično dodatno opremo za povezavo kolektorjev – improvizacija z neprimernim materialom je vir prihodnjih težav.

Zakaj varnostni ventil redno kaplja v poletnih mesecih?

To je klasični primer stagnacije – v poletnih dneh z nizko porabo tople vode in visoko intenzivnostjo sončnega sevanja bo hranilnik dosegel maksimalno temperaturo, črpalka se bo izklopila in tekočina v kolektorju bo začela vreti. Pojavi se para, tlak v krogu se dvigne nad nastavitev varnostnega ventila (6 bar) in ventil se odpre. Rešitev: (1) preverite, ali je raztezna posoda pravilno dimenzionirana in funkcionalna; (2) razmislite o namestitvi termoventila ali hladilnega kroga za poletne mesece; (3) pri dolgotrajni odsotnosti pokrijte kolektorje s platnom ali izključite črpalko – ne puščajte sistema brez nadzora v stagnaciji dlje kot 2–3 tedne.

Kako ugotovim, da senzor temperature v kolektorju meri pravilno?

Najpreprostejši test: v jasnem poletnem dnevu okoli 12:00 bi morala biti temperatura na kolektorju znatno višja od temperature rezervoarja (običajno 70–130 °C, odvisno od obremenitve). Če regulator kaže temperaturo kolektorja nižjo ali enako kot rezervoar, je sonda verjetno poškodovana ali odklopljena. Nadalje izmerite upornost sonde z ohmmetrom (tip PT1000: pri 20 °C ≈ 1078 Ω) in jo primerjajte s tabelarno vrednostjo. Odstopanje nad 3 % pomeni napačno sondo. Več informacij najdete v članku Inštalacija čidla temperature za sončni kolektor – namestitev in priključitev.

Zaključek: sistematičnost je temelj

Težave s dodatki za sončne sisteme redko pridejo hkrati in nepričakovano. Večina jih ima dolgo zgodovino majhnih opozorilnih signalov – rahlo padajoči tlak, nekoliko daljši čas ogrevanja, nenavaden zvok črpalke. Kdor te signale bere in ukrepa preventivno, prihrani stroške servisa in podaljša življenjsko dobo celotnega sistema na 20–25 let, kar je realen horizont kakovostnega sončnega sistema. Kdor jih ignorira, rešuje eno napako za drugo – in vsaka naslednja je dražja, saj poškodovani sestavni del poškoduje druge.

Investicija v kakovostno dodatno opremo – prave nosilce, originalne priključne komponente, nerjaveče razdelilnike, priporočeno električno varnostno kopijo – je temelj, ki se vam bo večkratno povrnil. In redni letni pregled po zgoraj navedenem kontrolnem seznamu je edina stvar, ki jo sistem od vas potrebuje, da vas zanesljivo oskrbuje s toplo vodo desetletja. Nadaljnja vprašanja o dodatni opremi sončnih sistemov so pregledno odgovorjena tudi v članku Pogosta vprašanja o dodatni opremi sončnih kolektorjev.

Imate vprašanje o tej temi?

Ne morete se odločiti ali rešujete konkretno situacijo v vašem gospodinjstvu? Pišite nam – z veseljem vam bomo svetovali.

Ime in priimek Ne izpolnjujte tega polja:

E-pošta

Obvestilo