Montaža nosilca sončnega kolektorja korak za korakom
Montaža nosilca sončnega kolektorja korak za korakom – popoln tehnični priročnik
Vgradnja nosilca sončnega kolektorja spada med tiste dela, kjer se splača narediti stvari pravilno že na začetku. V letih prakse smo videli desetine primerov, ko je bil nosilec nameščen hitro, brez pravilnega pritrditve, brez hidroizolacijskega izvedbe ali preprosto na napačnem mestu – posledica pa so bile puščanje, vibracije zaradi vetra, zviti kolektorji in v hujših primerih poškodovana strešna kritina. Ta navodila gredo globoko v podrobnosti, da se boste tem težavam izognili.
Članek je namenjen predvsem za izkušene domače mojstre in inštalaterje, ki želijo zagotoviti, da bo montaža res zanesljiva – ne le "tako nekako". Pokrivamo oba glavna scenarija: montažo na poševno streho in na ravno streho, vključno s sidranjem, hidroizolacijo, nastavljanjem naklona in medsebojnim povezovanjem kolektorjev.
Zakaj je pravilna montaža nosilca tako pomembna
Sončni kolektor je izpostavljen ekstremnim pogojem: poleti lahko temperatura absorpcijske površine preseže 200 °C, pozimi na nosilec deluje snežna obremenitev tudi več deset kilogramov, skozi celo leto pa se mora sistem spoprijeti z vetrovnim tlakom. Na primer pri vetru 120 km/h (kar ni nič nenavadnega niti na srednjem delu Slovenije) deluje na par ravnih kolektorjev dimenzij približno 2 m × 1,2 m tlak, ki presega 500 N. K temu se prišteva še masa samega kolektorja – en kolektor običajno tehta 35–55 kg – plus masa toplotnega nosilca v kolektorjih.
Nosilec mora biti torej dovolj močan in pravilno pritrjen na streho ali betonsko podlago. Podcenjevanje tega koraka lahko privede do nesreč, ki niso le drage za popravilo, temveč lahko poškodujejo tudi strešno kritino, folijo ali v skrajnem primeru ogrozijo ljudi v okolici.
Kaj boste potrebovali – orodje in material
Pred samo montažo si pripravite vse potrebno. Orodje, ki ga pri tej delu resnično potrebujete:
- Kladivna vrtalka ali akumulatorski izvijač z zadostnim navorom (min. 60 Nm)
- Vrtalni svedri za les (premer 5, 6 in 8 mm) in za beton (5 in 8 mm, če gre za ravno betonsko streho)
- Momentni ključ – pomemben za privijanje sidrnih vijakov nosilcev v špirovce
- Nivo (vsaj 60 cm dolg, idealno laserski rotacijski za večje površine)
- Meračni trak in svinčnik za označevanje
- Nož za rezanje tesnil
- Silikonska ali butilna tesnilna traka (odporna na UV žarke)
- Vrv in vrvno orodje za delo na strehi (BOZP!)
- Rebrasto stopnišče ali oder - nikoli ne postavljajte rebrastega nosilca neposredno na strešne okenske police
Za osnovno opremo boste potrebovali predvsem same nosilce. Za običajno družinsko-domačo namestitev dveh kolektorjev je izhodiščna baza nosilec za vgradnjo dveh kolektorjev – to je kompletna sestava pritrdilnih elementov, nosilnih profilov in dodatne opreme za par kolektorjev. Če boste sistem kasneje razširili za dodatni kolektor, boste namestili nosilec za vgradnjo dodatnega kolektorja, ki se priključi na obstoječo sestavo in ohranja enako višino in naklon.
Nadalje pripravite tesnila za strešne kljuke (ponavadi so priložena k nosilnemu kompletu), nerjaveče vijake za špirovce (min. 6×80 mm, pocinkane ne zadoščajo – zarjavijo), in če gre za ravno streho, tudi obtežilne plošče ali betonske ploščice.
Faza 1 – Priprava in načrtovanje položaja kolektorjev
Kje namestiti kolektorje na strehi
Najboljša orientacija je proti jugu (azimut 0°), dopustna odstopanja pa sta ±30°. Naklon kolektorja bi moral biti za celoletno obratovanje 35–50°. Na Slovaškem je idealen naklon okoli 40–45°. Na poševni strehi običajno delate z naklonom, ki ga ima streha sama – in to je v veliki večini hiš ravno 30–45°, kar je sprejemljivo.
Pomembno je izogibati se senčenju. Razmislite, kaj čez dan senči kolektorje: dimnik, sredinska grebenska antena, sosednja zgradba ali drevo. Tudi delno senčenje enega kolektorja v zaporedni vezavi dramatično zmanjša učinkovitost celotnega niza – več o tem si lahko preberete v članku Serijska vs. vzporedna povezava sončnih kolektorjev – kaj izbrati.
Na poševni strehi najprej ugotovite, kje potekajo špirovci. Špirovci so nosilni element – strešni nosilci se VEDNO pritrdijo v špirovce, ne samo v letvanje. Špirovci so običajno razmaknjeni 80–100 cm. Lokalizirajte jih s tapkanjem, sondirnim svedrom ali detektorjem lesa za zaklop.
Izračun razmaka nosilcev
Razmik sidrnih kavljev je odvisen od dveh parametrov: velikosti kolektorja in razmaka špirovcev. Kolektor širine 1,20 m mora imeti sidrne kavlje vsaj v dveh špirovcih, idealno v treh – torej razmik kavljev v vrsti ne sme presegati 60 cm. Navpična razdalja med dvema vrstama kavljev (za en kolektor) ustreza dolžini kolektorja minus rezerva 5–8 cm na vsaki strani, torej za kolektor višine 2,0 m približno 185–190 cm od sredine kavlja do sredine kavlja.
Vedno preverite mere kolektorja s tehničnimi specifikacijami nosilca. Če nameščate dve napravi drug ob drugem, morata biti oba kolektorja v isti ravnini – kar preverite z laserjem ali napeto vrvjo čez celotno širino nosilnega kompleta.
Faza 2 – Montaža nosilcev na poševno streho
Korak 1: Označevanje in vrtanje lukenj za strešne kljuke
Na podlagi izmerjenega položaja špirovcev in načrtovane pozicije kolektorjev označite na strehi mesta, kjer bodo potekali strešni kljuki. Vsako mesto označite s svinčnikom ali kredo. Pred vrtanjem preverite, da ste resnično nad špirovcem – uporabite tanek sondirni vrtalnik (2–3 mm) od znotraj ali potrkajte po podstrešju.
Odprite strešnike na predvidenem mestu – večino strešnikov lahko dvignete z roko, ali pa jih nežno dvignete s pomočjo lesenega klina, da se ne bi razbili. V špirovce predvrtajte luknjo s premerom 5 mm (pilotna luknja preprečuje razpoke lesa pri vstavljanju vijaka).
Korak 2: Vgradnja strešnega kljuka in tesnjenje
Na spodnjo površino kljuke ali pod podlačno peto nanesite butilno tesnilo ali priložite priloženo tesnilno podložko. Kljukico vstavimo na špirovec tako, da "ušesce" kljuke štrli nad letvico in ustreza višini uporabljene kritine. Privijte vijake z momentnim ključem - priporočen moment za vijake 6x80 mm v les je približno 8-10 Nm; ne privijte premočno, saj bi lahko stisnili tesnilo do ničle.
Povlecite taško na svoje mesto. Preverite, da je kavelj na pravilni višini – previsoko vstavljen kavelj bo povzročil, da nosilni profil ne bo vzporeden s strešno ravnino. Če strešni kavelj ni nastavljiv po višini, lahko podložite z nerjavnimi podložkami.
Korak 3: Pritrditev nosilnih profilov (aluminijasti letvi)
Na nosilce namestite vodoravne nosilne profile (aluminijaste T-letve ali C-profili). Večina nosilnih sistemov za kolektorje omogoča vodoravno premikanje profilov po nosilcu, kar omogoča prilagoditev položaja pred dokončnim pritrditvijo. Profili morajo biti med seboj vzporedni in v vodoravni ravnini – preverite z vodno tehtnico. Odstopanje več kot 2 mm na 1 meter ni dovoljeno.
Na profilih označite položaj kolektorja. Pripravite pritrdilne spone – bočne in vmesne. Bočne spone (na koncih) morajo omogočati toplotno raztezanje kolektorja: ne privijte jih do konca, pustite razmak vsaj 3–5 mm.
Korak 4: Vgradnja kolektorja
Kolektorji so težki (35–55 kg kos) in se na poševni strehi z njimi težko manipulira. Vedno delajte najmanj v dveh osebah, ena od spodaj poda kolektor, druga ga na strehi prevzame. Na strehi kolektor najprej naslonite na nosilne profile od spodnjega roba in ga postopoma premikajte v končno lego.
Spodnje spone namestite najprej in rahlo privijte – kolektor mora ostati gibljiv. Preverite položaj (z vodno tehtnico in merjenjem diagonale, če nameščate več kolektorjev drug ob drugem). Šele nato dokončno privijte, vključno z zgornjimi sponami. Navor za privijanje aluminijastih spon kolektorja je običajno 4–6 Nm – ne pretiravajte, da ne poškodujete okvirja kolektorja.
Faza 3 – Montaža nosilcev na ravno streho
Na ravni strehi lahko izbirate med dvema glavnima pristopoma: sistemom za obremenitev (brez prodiranja v strešno oblogo) in sidrnim sistemom (vijakanje v podlago). Za običajne družinske hiše z ravnimi strehami, pokritimi s folijo ali asfaltnimi trakovi, je sistem za obremenitev prednosten, ker ne zahteva posega v vodotesno plast.
Sistem obremenitve – brez poseganja v streho
Nosilna konstrukcija počiva na gumijastih podložkah neposredno na strehi in je obtežena z betonskimi ploščicami ali posebnimi obtežitvenimi pladnji. Ključni parameter je izračun potrebne obtežitve glede na vetrove sile – za kolektorje s naklonom 35° na odprtem prostoru je potrebno računati s vlečno silo do 150–200 N/m² pri nevihtnih sunkih. Za dva kolektorja (skupna površina približno 4,8 m²) to lahko znaša skoraj 1 000 N = 100 kg obtežitvenih mas samo za stabilizacijo proti vetru. Vedno se posvetujte s statikom ali sledite dokumentaciji proizvajalca nosilcev.
Nagib kolektorjev na ravni strehi se nastavi s konstrukcijo nosilca – posebni zložljivi nosilci omogočajo nastavitev kota 25°–55°. Za celoletno sončno ogrevanje vode priporočamo 40–45°. Pri usmeritvi JZ ali JV prilagodite naklon navzgor (50°) in upoštevajte zmanjšanje donosa za 5–15 % glede na idealno usmeritev JJ.
Vgradnja v beton ali atiko
Če se odločite za mehansko sidranje, sidrate bodisi v betonsko nosilno ploščo strehe skozi kemična sidra (npr. Hilti HIT-RE 500) ali v atikno zidavo. V obeh primerih je potrebno prodreti skozi hidroizolacijsko plast – in to zahteva temeljito zapolnitev vsakega preboja, idealno s kaljenim nerjavnim podstavkom z gumijastim tesnilom in bitumenskim lepilom.
Faza 4 – Povezovanje kolektorjev in priključitev na solarni krog
Po mehanski namestitvi pride na vrsto hidravlični del. Kolektorje lahko priključite zaporedno (drug za drugim) ali vzporedno (drug ob drugem z razdelilnikom in zbiralnikom). Vzporedna povezava je priporočljiva pri treh ali več kolektorjih ali povsod tam, kjer želite imeti enakomerni pretok. Za medsebojno povezovanje kolektorjev služi povezava kolektorjev med seboj, dodatna oprema – gre za komplet nerjavnih povezovalnih cevi, tesnil in vijačnih spojov, prilagojenih tipskim dimenzijam kolektorja.
Pri hidravličnem priključevanju vedno delajte v zmerno toplem vremenu – ekspanzijski premik kolektorjev je manjši in tesnila se bolje prilagajajo. Pred privijanjem konektorjev nanesite majhno količino toplotno odporne vazelina na tesnilo (nikoli silikona). Privijte ročno + ¼ obrata s ključem – ne pritiskajte premočno, saj lahko poškodujete tesnilo iz EPDM gume.
Delilnik in zbiralnik sta srce hidravličnega kroga pri inštalacijah z več kolektorji ali več-krožnimi sistemi. Za profesionalno rešitev večjega sistema je primerna na primer industrijska nerjavna razdelilnica/zbiralnik z krogelnimi zapirali – 6/4"×1"; 2-potni, ki omogoča enostavno regulacijo in servis posameznih vej. Več o principu delovanja razdelilnikov in zbiralnikov najdete v članku Delilnik in zbiralnik v solarnem sistemu – čemu služi in kdaj ga potrebujem.
Polnjenje in odzračevanje solarnega kroga
Po hidravličnem priključitvi napolnite krog s prenosnikom toplote – nemrznjočo zmesjo na osnovi propilenglikola. Nikoli ne uporabljajte etilenglikola (etilenglikol je strupen in v primeru uhajanja v sanitarno vodo je nevaren). Koncentracija propilenglikolne raztopine je odvisna od lokalnega minimuma: za večino Slovenije (−20 °C) zadostuje 35–40 % koncentracija, gorske regije (−30 °C) zahtevajo 45–50 %. Podrobno se temu posveča članek Nemrznjoča zmes za sončne sisteme – kako izbrati pravo sestavo in koncentracijo.
Ciklus napolnite s črpalko od najnižje točke, s odzračevalnim ventilom pa spustite zrak iz zgornjih točk. Pri prvem zagonu pustite črpalko teči 15–20 minut pri nizkih obratih in redno odzračujte. Preostali zrak v krogu povzroča kavitacijo, hrup in zmanjšuje prenos toplote.
5. stopnja – Električno pomožno ogrevanje in kontrolni elementi
Solarna sistem za ogrevanje sanitarne vode naj bi imel rezervni vir toplote za dneve z nezadostno sončno intenzivnostjo. V rezervoarjih OKC je za to namenjena električna spirala 2 kW za rezervoarje OKC – gre za uporovno grelo, ki se vstavi v revizijski vrat rezervoarja, ki v celoti nadomesti solarno moč v neugodnih dneh. Montaža spirale je preprosta: rezervoar odklopite iz kroga, odvijete tesnilno zaporko, vstavite spiralni element s tesnilom in privijete s pritrdilno matico. Električno priključevanje (230 V, 10 A odklopnik) opravi električar.
Nepogrešljiv del je temperaturni senzor na kolektorju. Temperatura se meri v tako imenovanem potopnem ohišju v kolektorju ali na izstopnem cevovodu. O pravilni namestitvi tipala in načinu priključitve na regulator je razpravljen v posebnem članku Namestitev temperaturnega tipala za sončni kolektor – namestitev in priključitev.
Tehnični pregled po montaži – kaj preveriti pred zagonom
Pred dokončnim zagonom sistema izvedite sistematično kontrolo. Pojdite po naslednjem seznamu:
- Vizualna kontrola sidrišča: Preverite, ali so vsi vijaki kljuke pravilno priviti. Potegni nosilni profil – ne bi smelo biti opazno nobeno premikanje ali škripanje.
- Tesnilo za strešne kljuke: S pogledom iz podstrešja (če je dostopno) ali med prvim dežjem preverite, ali tesnila za kljuke prepuščajo vodo.
- Položaj in vodoravnost: S pomočjo vodne tehtnice preverite, ali so kolektorji v ravnini – odstopanje do 5 mm na dolžino 2 m je v redu, večje odstopanje je treba popraviti.
- Preizkus tlaka sistema: Sončni krog preizkusite s tlakom 3–4 bar (delovni tlak je 1,5–2,5 bar). Pustite pod tlakom 30 minut in opazujte merilnik tlaka – padec ne sme preseči 0,1 bar.
- Pretok: Po prvem zagonu črpalke preverite pretok s pretokomerom – za običajen dvokolektorski sistem (približno 4 m² absorberja) je optimalen pretok 40–80 l/h.
- Regulacija: Nastavite diferenčno temperaturo na 5–8 K (to pomeni, da se črpalka vklopi, ko je kolektor za 5–8 °C toplejši od zalogovnika) in izklopno temperaturo zalogovnika na 60–65 °C (maks. 70 °C za higiensko segrevanje, preprečevanje legionele).
Nepravilna montaža nosilcev – primeri iz prakse
Na koncu tehničnega dela bomo opisali najpogostejše napake, ki jih vidimo na terenu. Poznavanje tipičnih okvar je enako dragoceno kot poznavanje pravilnega postopka.
Kotitev zunaj špirovcev: To je daleč najpogostejši problem. Mojster je namestil kljuke v letve, ne v špirovce. Rezultat: po prvem močnem vetru se je celotna komplet premaknila navzdol po strehi za 5–8 cm, strešne kljuke so izvlekle letve in nastala je obsežna uhajanja v notranjost. Rešitev: vedno preverite položaj špirovca s sondirnim vrtanjem in montirajte izključno v špirovce.
Nerjaveče vs. pocinkane vijaki: Na enem projektu smo naleteli na situacijo pet let po montaži, ko je monter uporabil pocinkane vijake v špirovcih. Vijaki so zarjaveli, izgubili nosilnost in kolektor se je "zrušil" za 2 cm v letvanje. Popravilo je stalo več kot prvotna namestitev. Vedno samo nerjaveče A2 ali A4.
Neprimerno tesnilo: Običajna silikonska tesnilna masa nima zadostne temperaturne odpornosti za tovrstno uporabo (max. +150 °C, medtem ko lahko kolektor na površini doseže +180 °C). Uporabljajte izključno EPDM tesnila ali butilno trako, odporno na UV žarke in toploto.
Manjkajoča dilatacija: Kolektor je trdno pritrjen brez vrzeli – to se je v prvem letu pokazalo tako, da se je okvir kolektorja deformiral zaradi toplotnega raztezanja, kar je povzročilo razpokanje stekla. Stranske spone morajo omogočati premik vsaj ±3 mm.
Neodzračen krog: Sistem so zagnali brez pravilnega odzračevanja. Črpalka je delovala, vendar se toplota ni prenašala – zračni mehurček v kolektorju je oviral cirkulacijo. Na to je regulator opozoril s kodom napake, vendar ga je lastnik ignoriral. Po mesecu dni je bil termostatski ventil poškodovan zaradi kavitacije. Rešitev: tri cikle odzračevanja pri prvem zagonu.
Druge tipične napake in njihovo diagnostiko najdete v članku Pogosto okvare dodatne opreme sončnih sistemov in kako jih odpraviti.
Razširitev obstoječe inštalacije – dodajanje dodatnega kolektorja
Če imate delujoč sistem dveh kolektorjev in želite razširiti zmogljivost, vam ni treba zamenjati celotnega nosilca. Sistem je zasnovan modularno: k osnovnemu nosilcu za vgradnjo dveh kolektorjev dodate nosilec za vgradnjo dodatnega kolektorja, ki se priključi na obstoječe nosilne letve in ohrani isti naklon in višino. Postopek je podoben osnovni montaži – dodate potrebno število strešnih kavljev, podaljšate nosilne profile in namestite dodatni kolektor.
Pri širitvi ne pozabavite preveriti hidrauliko: zaporedna vezava treh kolektorjev je problematična z vidika pretoka in temperaturnega padca. Priporočamo, da pri treh ali več kolektorjih preidete na vzporedno vezavo z razdelilnikom in zbiralnikom. O izbiri prave konfiguracije govori članek Serijska vs. vzporedna povezava sončnih kolektorjev – kaj izbrati.
Prav tako preverite, ali je dimenzioniranje hranilnika, črpalke in ekspanzijske posode ustrezno novemu zmogljivosti sistema. Na splošno velja: za vsak 1 m² absorberja potrebujete 50–70 litrov volumna hranilnika. Za tri kolektorje s skupno površino približno 7,2 m² to pomeni hranilnik najmanj 350–500 litrov.
Varnost pri delu na strehi – ne skrajšajte na BOZP
Delo na strehi je tvegano. V gradbeništvu gre za enega najpogostejših vzrokov smrtnih nesreč. Osnovna pravila:
- Vedno uporabljajte osebno varovalno opremo proti padcu (OVO): pas, vrv, sidrišče.
- Na poševni strehi s naklonom nad 26° je obvezno zavarovanje – tudi za kratkotrajno delo.
- Ne stopajte na krhke strešne kritine (valovite azbestno-cementne plošče, stare krhke betonske strešnike) brez podložne plošče za porazdelitev tlaka.
- Ne delajte na mokri strehi, pri vetru nad 8 m/s (prikriva liste, stoji zastava) ali med nevihto.
- Kolektorje vedno nosite v paru, nikoli ne pritiskajte kolektorja na streho sami – je pretežak in neupravljiv.
- Zagotovite prostor pod mestom montaže – padajoče vijake so na tleh nevarnejši, kot si večina ljudi misli.
Pogosta vprašanja (FAQ)
Ali je treba pri montaži nosilca odkriti več strešnikov hkrati, ali je dovolj, da premaknete samo strešnik na mestu kavlja?
Za montažo strešnega nosilca je dovolj, da dvignete strešno opeko neposredno na mestu nosilca in po potrebi še eno sosednjo, da dobite delovni prostor. Nosilec je zasnovan tako, da lahko po vgradnji ostane pod strešno opeko (oziroma skozi strešno opeko prehaja samo drog nosilca). Ne priporočamo odkrivanja večjega dela, kot je potrebno – vsako nepotrebno premikanje strešnih opek povečuje tveganje za razpoke in podaljšuje čas izpostavljenosti strehe brez zaščite.
Kakšen naklon kolektorja izbrati, če imam streho s naklonom le 20°?
Nagib 20° je na spodnji meji sprejemljivega. To bo znatno zmanjšalo zimne donose, vendar so poletne donose pri nižjem nagibu celo nekoliko boljše – kar ni idealno za sisteme, ki so primarno namenjeni zimskemu ogrevanju. Če je pomembno le poletno ogrevanje bazena ali sanitarne vode od aprila do oktobra, bo 20° zadostovalo. Za celoletno ogrevanje sanitarne vode razmislite o uporabi posebnih nastavljivih nosilcev (za ravne strehe), ki bodo dodali dodatnih 20–25° naklona, ali uporabite nosilec z vgrajeno nadgradnjo za poševne strehe z majhnim naklonom.
Ali lahko uporabite navaden silikon za tesnjenje kavljev namesto butilne trake?
Navadni gradbeni silikon ima toplotno odpornost običajno do +150 °C in se pri dolgotrajni izpostavljenosti UV sevanju začne v 2–3 letih drobiti. Na površini strehe temperature poleti zlahka dosežejo +80–100 °C, s direktnim sončnim ogrevanjem pa tudi več. Uporabljajte izključno butilno tesnilno trak (odporen na UV, temperaturni razpon −40 °C do +120 °C) ali priložena EPDM tesnila iz nosilne kompleta.
Na en kolektor potrebujete 2 kotevne hake.
Standardno najmanj 4 kljuke na kolektor (2 v spodnji vrsti, 2 v zgornji vrsti). Za velike kolektorje širine nad 1,2 m ali na območjih z visoko obremenitvijo vetra (gorske regije, odprte pokrajine) se priporoča 6 kljuk na kolektor (3 spodaj, 3 zgoraj). Natančno število in razporeditev vam natančno določi tehnični list določenega nosilnega sistema – vedno se ravnajte po njem prednostno pred katerim koli splošnim priporočilom.
Ali je potrebna revizija ali kakšno dovoljenje za montažo sončnih kolektorjev na družinsko hišo?
Na Slovinskem inštalacija sončnih kolektorjev na obstoječ družinski dom v večini primerov ne zahteva gradbenega dovoljenja, vendar zahteva prijavo gradbenemu uradu (če se spremeni videz strehe ali gre za vpisano zgodovinsko znamenitost – tam veljajo strožja pravila). Električno priključitev rezervnega ogrevanja (grelni element, črpalka, regulator) mora izvesti in podpisati električar z ustrezno kvalifikacijo. Tlačne naprave (sončni krog) niso proizvodi, ki so predmet obveznega tlačnega preizkusa v družinskih domovih pri prostornini pod zakonsko določeno mejo, vendar izvedite tlačni preizkus vedno za lastno varnost in za primer zavarovalne dogodka.
Če se kolektor po prvi zimi premakne za nekaj centimetrov navzdol, je priporočljivo, da se obrnete na strokovnjaka za ogrevalne sisteme. On bo lahko ocenil stanje kolektorja in svetoval, kako ga popraviti ali zamenjati, da se prepreči nadaljnje premikanje. Prav tako lahko preverite, ali je bil kolektor pravilno nameščen in ali je bil uporabljen ustrezen material za pritrditev. V nekaterih primerih je morda potrebno zamenjati celotno ogrevalno napravo, da se zagotovi optimalno delovanje in prepreči nadaljnje težave.
To je resen znak, da sidrišče ni zadostno. Sistem takoj odklopite od hidravlike in kolektor začasno mehansko zavarujte z vrvjo ali lesenim opornikom. Preverite, kateri kljuki so se zrahljali: bodisi so zabiti izven grede, ali pa so vijaki bili predolge/pretanki. Vse zrahljane kljuke zamenjajte in znova zabijte – tokrat s preverjanjem položaja grede in uporabo vijakov najmanj 6×100 mm. Če je les grede na mestu prvotne vrtine poškodovan ali če je povzročil zarez lesa, izvrtajte nove odprtine, premaknjene najmanj 5 cm od prvotne lokacije, in stare odprtine zapolnite z epoksidnim tesnilom.
Zaključek – zanesljivost za 20 let se začne s sidranjem
Solarna sistem je zasnovan za življenjsko dobo 20–25 let. V tem času ga boste servisirali (zamenjava proti zmrzovanju vsakih 5–7 let – več v članku Vzdrževanje in zamenjava proti zmrzovanju v solarnem krogu – kdaj in kako), ali zamenjali črpalko ali regulator. Vendar pa naj bi nosilec in pritrditev zdržala brez kakršnegakoli posega celotno to obdobje – če je bila pravilno nameščena.
Investirajte čas v pripravo, natančno merjenje in kakovosten material. Nerjaveče vijake, butilni tesnilni elementi in pravilno sidranje v špirovce niso področja, kjer se splača varčevati. Dodatni strošek nekaj evrov pri montaži vam bo prihranil tisoče evrov in veliko skrbi v naslednjih desetletjih.
Če ste negotovi glede izbire pravega nosilca za število kolektorjev in vrsto strehe, preberite tudi članek Kako izbrati pravi nosilec za sončni kolektor – ravna streha proti poševni strehi in Kakšna velikost in tip nosilca potrebujem za število kolektorjev, ki podrobno razpravljata o teh odločitvah. Ali obiščite razdelek priključna oprema in maloprodajni izdelki, kjer boste našli popolno paleto nosilcev, pritrdilnega materiala in druge priključne opreme za sončne sisteme.
Imate vprašanje o tej temi?
Ne morete se odločiti ali rešujete konkretno situacijo v vašem gospodinjstvu? Pišite nam – z veseljem vam bomo svetovali.