Protipovratna loputa DN 110 vs. DN 160 vs. DN 200 – primerjava uporabe

Izdelke še vedno pripravljamo.

Lahko pa si ogledate tudi druge kategorije.

Protipovratni ventil DN 110 proti DN 160 proti DN 200 – primerjava uporabe v praksi

Ko se kupec obrne s zahtevo po povratnem ventilu, je eno prvih vprašanj vedno enako: »Kateri premer pravzaprav potrebujem?« Zdi se preprosto – navsezadnje je treba izmeriti cev in kupiti ustrezno velikost. V praksi pa ni tako preprosto. Izbira med DN 110, DN 160 in DN 200 ni odvisna le od fizičnega premera cevi, temveč tudi od tega, kaj skozi njo teče, kakšen je naklon cevi, ali gre za gospodinjski ali industrijski objekt, kakšen je pričakovan pretok in kje bo ventil natančno nameščen. Oglejmo si to sistematično, s primeri iz prakse.

Pri kanalizacijskih loputah „DN“ pomeni „Diameter Nominal“ in se nanaša na notranji premer cevi, na katero je loputa nameščena. Pomembno je, ker mora biti loputa pravilno dimenzionirana glede na premer cevi, da zagotavlja tesno prileganje in učinkovito delovanje. Nepravilna izbira lahko povzroči puščanje ali nezadostno tesnjenje, kar lahko vodi do neprijetnih vonjav ali celo do povratnega toka odpadne vode. Zato je pomembno izbrati loputo z ustreznim „DN“ premerom za vašo kanalizacijsko cev.

DN je okrajšava iz francoskega Diamètre Nominal – nazivni premer. Pri kanalizacijskih ceveh ta mera označuje notranji premer v milimetrih, čeprav se dejanske mere lahko nekoliko razlikujejo glede na proizvajalca in material. Za običajne PVC kanalizacijske cevi velja, da cev z oznako DN 110 ima zunanji premer približno 110 mm in notranji premer približno 103–105 mm. Cev DN 160 ima zunanji premer 160 mm, cev DN 200 pa zunanji premer 200 mm.

Protipovratni ventil mora natančno ustrezati premeru cevi, v katero se vgradi. Če ventil ne tesni dobro, tvegate tako uhajanje kot tudi nezanesljivo zapiranje ventila pri povratnem tlaku – takrat pa je celotna zaščita pred povratnim tokom ničelna. Premer torej ni zgolj številka na etiketi, temveč ključni varnostni parameter.

Kje se DN 110, DN 160 in DN 200 običajno uporabljajo – pregled

Preden se lotimo podrobnega primerjanja, si oglejmo, kje se posamezni dimenzije običajno pojavljajo. Iz desetletij izkušenj s projekti izhaja približno takšna porazdelitev:

DN 110 – notranja kanalizacija za družinske hiše, odtok WC, odtok pralnega stroja, odtok kad/tuš kabina (pri uporabi navpičnega zbiralnega cevi), vodoravne priključke posameznih inštalacijskih predmetov
DN 160 – kanalizacijski vodi z večjega nadstropja, zbiralni vodi v stanovanjskih hišah pri majhnem številu stanovanj, priključki za drenažo pri odvodnjavanju kleti, vrtni drenažni sistemi
DN 200 – glavni kanalizacijski zbiralnik v stanovanjskih zgradbah, industrijskih objektih, večjih obratih restavracij/gostinskih obratov, večjih drenažnih sistemih, priključkih na javno kanalizacijo, kjer to zahtevajo tehnični standardi

To je seveda le okvirni pregled. Dejanskost je vedno bolj zapletena in je odvisna od posameznega projekta. Podrobneje se tej temi posvetimo v članku Kateri premer DN potrebujem za kanalizacijski protipovratni ventil?, kjer najdete tudi izračunske tabele zmogljivosti.

DN 110 – loputa za običajno gospodinjstvo

Premer DN 110 je v praksi absolutno najbolj razširjen dimenzija protipovratnega ventila v družinskih hišah. Če ima stranka težavo z povratnim tokom iz WC-ja, pralnega stroja ali umivalnika v kleti, se v večini primerov gre prav za cevi DN 110. Ta cev ima zadostno kapaciteto za odvajanje odplak iz običajnega inštalacijskega predmeta, pri čemer pri pravilnem naklonu (najmanj 2 %, idealno 2,5 %) obvladuje tudi vrhunske odtoke sodobnih pralnih strojev (odcejanje 60–80 litrov v nekaj minutah).

Kompaktna kanalizacijska povratna loputa DN 110 se običajno vgradi na vodoravno postavljeno cev v kleti, pred izhodom v navpično zbiralno vertikalo ali neposredno pred revizijsko šahto. Njena prednost je kompaktna velikost – loputa ne zavzame veliko prostora in jo je mogoče namestiti tudi v prostorsko omejenih pogojih, kot je nizek strop kleti ali ozka tehnična soba.

Standardne aplikacije DN 110 v praksi

Zaščita WC v kleti družinske hiše – najpogostejši primer v naročniški praksi
Zaščita pralnega stroja, nameščenega v kleti ali pritličju
Zaščita odtoka tuš kabine v kleti
Priključek za odtok iz korita v kleti (kjer je odtok iz korita spuščen v DN 110)
Zaščita odtočne škatle v garaži, kjer je talni odtok priključen na kanalizacijo

Iz prakse vem, da mnogi ljudje podcenjujejo varnost in kupijo le en protipovratni ventil za glavno WC školjko, pri čemer pozabijo na pralni stroj. Vendar je pralni stroj v kleti enako ogrožen zaradi povratnega dviga kot WC – in poplavljena klet, polna umazane kanalizacijske vode, je neprijetna ne glede na to, od kod je voda prišla. Dobra novica je, da lahko pri ceveh DN 110 ventile postavite zaporedno – vsako napravo dobi svojo zaščito.

Pomembno je tudi razmišljati, kje boste loputo namestili glede na revizijski jašek. Če imate jašek z pokrovom jaška 315, upoštevajte, da mora biti loputa dostopna za čiščenje in pregled – idealno z površine skozi ta pokrov. Lopute zakopane brez dostopa so namreč vir težav ob vsakem večjem neurju.

DN 160 – prehodni premer s široko uporabo

Premer DN 160 je v običajni praksi manj razširjen kot DN 110 ali DN 200, vendar ima svoje trdno mesto. Gre za nekakšen "prehodni" premer, ki se pojavi v situacijah, ko cevi DN 110 ne zadostujejo po kapaciteti, vendar DN 200 je pretirano velika. V kanalizacijskih sistemih družinskih hiš se s DN 160 srečujemo predvsem pri:

V zbiralnem vodoravnem kanalu, ki hkrati odvaja odpad iz več stranišč, kopalnic in kuhinje (na primer v večji družinski hiši z dvema kopalnicama in kletjo)
Pri priključkih vrtnih drenažnih sistemov, kjer je potrebno odvajanje večje količine deževnice in podtalnice
Povezovalnih cevi med jaški v drenažnih sistemih
V kanalizacijskih priključkih manjših stanovanjskih hiš (3–6 stanovanjskih enot)
Odvodnih sistemih parkirišč ali dovoznih poti

Zanimivo je, da se DN 160 v naročniški praksi zelo pogosto pojavlja ravno pri drenažah. Stranka želi zaščititi klet pred dvigom podtalnice, ima zgrajen drenažni sistem okoli temeljev in drenažno jašo – priključek te jaše v kanalizacijo pa je ravno DN 160. V takem primeru je protipovratni ventil DN 160 ne le primeren, temveč skoraj nujen. Brez njega bi ob močnem deževju in zračni kanalizaciji voda potiskala nazaj skozi drenažo neposredno k temeljem hiše – kar je ravno scenarij, ki se mu želite izogniti.

Pomembno je vedeti, da je protipovratni ventil DN 160 fizično večji od DN 110, zato zahteva več prostora pri montaži. Revizijski odprtina mora biti primerno velika – pri namestitvi v jašku premislite, ali je vaša izbira jaška in njegovega pokrova temu ustrezna. V članku Izbor velikosti pokrova jaška 315 ali 400 – kako izbrati pravo velikost? se podrobneje ukvarjamo s temo izbire velikosti jaška.

DN 200 – loputa za večje objekte in glavne zbiralnike

Protipovratni ventil DN 200 je velikost, s katero se v družinskih hišah redkeje srečujemo, vendar je pri večjih objektih to praktično standard. Kanalizacijska protipovratna loputa DN 200 se uporablja predvsem tam, kjer je treba zaščititi glavni kanalizacijski zbiralnik – torej mesto, kjer se združujejo odtočne veje iz več stanovanj, nadstropij ali obratov.

Kje se DN 200 dejansko uporablja

Stanovanjske stavbe – glavna kanalizacijska priključna napeljava stanovanjske stavbe z 8 ali več stanovanjskimi enotami, kjer je premer določen z izračunom po STN EN 12056
Obrati z visokim odtočnim izkoristkom – restavracije, jedilnice, hoteli, kuhinje za večje število porcij
Industrijski objekti – proizvodne hale, skladišča s čistilnimi postajami, avtopralnice
Glavni odtok deževne kanalizacije pri večjih utrjenih površinah (parkirišče, nakupovalno središče)
Revizijske jaške na glavnem kanalizacijskem vodu pred priključkom na javno omrežje

Iz prakse: pri obnovi stanovanjske hiše v Bratislavi smo rešili primer, ko so kletne prostore stanovanjske hiše s 12 stanovanji redno poplavljali povratni tokovi iz preobremenjene javne kanalizacije med močnimi nevihtami. Prvotno rešitev – dve lopute DN 110 na WC v kleti – sploh ni pomagalo, ker je glavna poplava prihajala skozi priključek DN 200. Pravilna rešitev je bila pravzaprav loputa DN 200 na glavnem priključnem cevovodu, dopolnjena s škatlo z ustreznim pokrovom. Za revizijo in vzdrževanje te lopute je služil pokrov škatle 400 – dovolj velik, da se je lahko roka vstavila v škatlo in se je loputa lahko preverila brez kopanja.

Zatirki DN 200 so fizično velike – skupna dolžina zaporne lopute DN 200 je približno 400–500 mm, vključno s prirobnico in telesom. Zato je treba vnaprej načrtovati dovolj prostora za montažo in dostop do revizijskega pokrova. Za razliko od loput DN 110, kjer so stroški lopute relativno nizki in jih kupci včasih kupujejo preventivno »za vsak slučaj«, pri DN 200 gre za večjo naložbo in večji poseg v cevovod – zato je treba izbiro dimenzije resnično utemeljiti in je ne smemo podcenjevati.

Primerjava DN 110 vs. DN 160 vs. DN 200 – pregledna tabela

Parameter	DN 110	DN 160	DN 200
Zunanji premer cevi	110 mm	160 mm	200 mm
Orientacijski notranji premer (PVC)	~103 mm	~150 mm	~188 mm
Površina cevi (cm²)	~83 cm²	~177 cm²	~278 cm²
Kapaciteta pretoka pri naklonu 2 %	~4,9 l/s	~10,4 l/s	~16,1 l/s
Običajna uporaba	WC školjka, pralni stroj, kopalnica v samostojnem stanovanju	Drenaž, zbiranje iz več naprav	Stanovanjske stavbe, poslovni prostori
Montaža – zahtevnost	Nizka	Srednja	Viśja
Višina, širina in globina, ki jih potrebuje izdelek za namestitev.	Mala	Srednja	Velika
Dostop za vzdrževanje	Preprosto	Srednji	Potrebna je jaška ali revizijski odprtina
Priporočena škatla / pokrov	Škatla 315	Škatla 315 ali 400	Škatla 400 in več

Zapletenosti, na katere kupci naletijo – resnični primeri iz prakse

Prvi primer: Stranka zamenjuje zunanji premer za DN

Eden od najpogostejših problemov, s katerimi se srečujemo: kupec gre izmerit cevovod, odčita številčno mero z merilnikom in pride s številko na primer 113 mm. Potem kupi loputo, ker "je to blizu DN 110". Toda cevovod, ki ga je meril, je bil PP-HT cevovod z zunanjim premerom 110 mm in drugačnim vratnim premerom kot PVC. Loputa ne ustreza. Rešitev: vedno določite material in sistem cevovoda in delajte z DN po proizvajalcu, ne z izmerjeno vrednostjo zunanjega premera.

Primer 2: Stranka namesti loputo DN 110 na cevovod, kjer teče tudi drenažna voda

V praksi se srečujemo s primeri, ko kupec v cev DN 110 (primarno namenjeno za WC školjko) priključi tudi drenažno cev iz okolice temeljev. Ob večjem deževju je pretok večji, loputa se ne more pravočasno zapreti ali pa pretok pritiska na loputo s silo, ki jo deformira. Rešitev je jasna – za kombinirano (kanalizacijske odplake + drenažo) napeljavo uporabite večji premer, najmanj DN 160, ali pa težavo rešite ločeno.

Primer 3: Stranka je namestil loputo DN 200 namesto DN 110 "za vsak slučaj"

Logika kupca je: večja kot je, boljša je zaščita. V resnici pa lopute delujejo na principu plavuti, ki jo dvigne pretok vode. Če je loputa DN 200 nameščena na cev DN 110 preko redukcije, vtočni pretok ni dovolj, da bi loputo zanesljivo odprl in plavut se lahko zatakne v polodprtem položaju. Rezultat: odtoki tečejo slabo, nastajajo usedline in zamašitve. Loputa mora ustrezati premeru dejanske cevi.

Hidravlični izračuni – kako ugotoviti, ali vam zmogljivost zadošča

Za običajnega lastnika družinske hiše ni potrebno izvajati zapletenih hidravličnih izračunov – pravila so razmeroma preprosta. Za stranke z večjimi objekti (stanovanjske hiše, obrati) pa velja, da mora izbira DN povratnega ventila temeljiti na izračunu maksimalnega odtočnega volumna v skladu s standardom STN EN 12056-2 (Sistemi za gravitacijsko odvodnjavanje znotraj stavb).

Osnovna formula za izračun pretoka v gravitacijskem cevovodu temelji na Manning-Stricklerovi enačbi:

Q = (1/n) × A × R^2/3 × I^1/2

kjer Q predstavlja pretok v m³/s, n je Manningov koeficient drsnosti (za PVC ~ 0,009), A je presek cevi v m², R je hidravlični polmer v m in I je naklon cevi v m/m. Za tipične naklone 2 % do 3 % in material PVC veljajo približne vrednosti, navedene v zgornji tabeli.

V praksi to pomeni: če imate na primer stanovanjski blok s 10 stanovanji, kjer vsako stanovanje v času konice proizvede ~0,5 l/s (resničnost je nekoliko bolj zapletena, vendar približno), je skupni konični pretok ~5 l/s. Klapka DN 110 s kapaciteto ~4,9 l/s na koncu ne zadostuje, DN 160 s kapaciteto ~10,4 l/s pa je zadostna. Če k temu dodate še strešno deževno kanalizacijo stanovanjskega bloka, je morda potrebno DN 200.

Podrobnejšo metodologijo razlagamo v članku Kako izbrati pravi kanalizacijski protipovratni ventil – premer, tip in lokacija.

Kombinacija večih ventilov različnih DN v enem objektu

V praksi se zelo pogosto srečujemo s tem, da en objekt potrebuje lopute različnih premerov. To ni problem – ravno nasprotno, to je pravilen pristop. Predstavite si večjo družinsko hišo z dvema kopalnicama, kletnim straniščem, pralnim strojem v kleti in drenažnim sistemom okoli temeljev:

Kletna WC školjka → spatna klapka DN 110 na prikljucku WC
Pralni stroj v kleti → loputa DN 110 na priključku pralnega stroja (ali če je odtok pralnega stroja spuščen v skupno cev z WC, ena loputa na skupni veji)
Drenaž okoli temeljev → loputa DN 160 na priključku drenaže v kanalizacijo
Glavna kanalizacijska priključna cev (če gre za večjo hišo ali dvostanovanjsko hišo) → loputa DN 200 na glavnem dovodu

Takšna večstopenjska rešitev je sicer dražja, vendar ponuja resnično zaščito na vsaki ravni. Če ena loputa odpove (zamašena, nefunkcionalna loputa), druge lopute še vedno ščitijo ustrezne naprave. To ni nepotrebna paranoja – to je preverjena praksa, ki jo priporočajo tudi zavarovalnice.

Normativi, zakonodaja in obveznosti pri vgradnji protipovratnega ventila

Izbira pravilnega premera protipovratnega ventila ni le tehnična, ampak včasih tudi pravna zadeva. V Sloveniji je montaža protipovratnih ventilov na kanalizacijo predvsem urejena s temi standardi in predpisi:

STN EN 13564 – norma, ki je neposredno namenjena povratnim ventilom za kanalizacijske sisteme zgradb; določa zahteve za konstrukcijo, preskušanje in označevanje
STN EN 12056-1 do 12056-5 – gravitacijski odvodni sistemi znotraj stavb; tukaj najdete izračunske osnove za dimenzioniranje premerov
Zakon št. 442/2002 Z.z. o javnih vodovodih in kanalizacijah – določa obveznosti lastnikov nepremičnin do javne mreže
LOKALNI GRADBENI PREDPISI IN POGOJI OBLATNIKA JAVNE KANALIZACIJE – NEKATERA MESTA IN OBČINE NAREKUJEJO NAMESTITEV PROTIPOVRATNEGA VENTILA KOT POGOJ ZA PRIKLJUČITEV

V praksi se s obvezno namestitvijo vedno pogosteje srečujemo, še posebej na območjih, ogroženih s poplavami, ali v lokacijah s preobremenjenim kanalizacijskim sistemom. Podrobneje se temu posvečamo v članku Zaščita hiše pred povratnim tokom kanalizacije – kdaj je ventil obvezen?

Z vidika garancije in zavarovanja je pomembno, da loputa izpolnjuje zahteve standarda EN 13564 in je od certificiranega proizvajalca. V primeru zavarovalne škode (poplave) lahko zavarovalnica preveri, ali je bila zaščita pravilno nameščena in ali ustreza dimenziji cevi. Namestitev napačnega premera (npr. DN 110 namesto potrebnega DN 200) lahko povzroči zavrnitev ali zmanjšanje zavarovalnega izplačila.

Praktični nasveti pri izbiri in nakupu

Na koncu tega dela nekaj preverjenih nasvetov iz prakse, ki vam bodo pomagali sprejeti pravo odločitev:

Identificirajte material in sistem cevi: PVC KG, PP-HT, PE – vsak sistem ima lahko rahlo različne dimenzije vratu. Ventil vedno kupujte kot del združljivega sistema.
Izmerite dejanski zunanji premer cevi: Ne samo ugibajte po očesu. Majhen pomični merilnik stane nekaj evrov in prihrani veliko težav pri neprimerni komponenti.
Premislite o dostopu za vzdrževanje: Protipovratni ventil brez dostopa za redno čiščenje je le vprašanje časa, kdaj bo odpovedal. Načrtujte revizijski odprtino ali jašek še pred montažo.
Ne kombinirajte različne sisteme brez redukcij: Če napajate loputo DN 125 v sistem DN 110, potrebujete ustrezno redukcijo – ne improvizacije s tesnilno trako.
Protipovratni ventil DN 125 kot alternativa: Za nekatere aplikacije je na voljo tudi velikost DN 125, na primer kanalizacijski protipovratni ventil DN 125. Ta velikost se uporablja pri HT ceveh s premerom 125 mm, predvsem v nemško govorečih državah in pri nekaterih starejših domačih inštalacijah. Če niste prepričani, preverite vrsto vaše cevi.
Upoštevajte tip ventila – kontinuirani vs. končni: Za večino aplikacij je kontinuirani ventil bolj univerzalen. Podrobneje se razlikam posvetimo v člankih Kontinuirani vs. končni kanalizacijski ventil: kakšna je razlika in kje katerega uporabiti in Kako izbrati pravi kanalizacijski povratni ventil – kontinuirani vs. končni.

Vzdrževanje in življenjska doba ventilov glede na premer

Ena od praktičnih razlik med različnimi premeri loput je tudi njihova nagnjenost k zamašitvi in potrebna frekvenca vzdrževanja. Tukaj velja preprosto pravilo: manjši premer, lažje se loputa zamaši z mehanskimi nečistočami (navlažene brisače, higienski pripomočki, mast iz kuhinje). Lopute DN 110 za WC so zato precej nagnjene k zamašitvi, če uporabniki ne pazijo, kaj splaknejo.

Klape DN 160 in DN 200 so sicer robustnejše in mehansko odpornejše, vendar je njihova revizija fizično zahtevnejša – še posebej, ko so nameščene v jašku ali v zemlji. Zato je pri večjih premerih še posebej pomembno, da je dostop do revizijskega pokrova lopute res udoben in da je jašek pravilno načrtovan.

Priporočilo za pogostost pregledovanja in čiščenja:

DN 110 (WC, pralni stroj): vizualni pregled 1× letno, čiščenje po potrebi (ob vsaki spremembi v odtoku ali vonju)
DN 160 (drenaža, zbiranje): kontrola 1× na 1–2 leti, po vsaki večji nevihti
DN 200 (glavni zbiralnik): kontrola 1× letno, idealno pred zimsko sezono, oziroma pred predvidenim obdobjem povečanega padavinskega obdobja

Podrobna navodila za čiščenje in pogoste napake najdete v člankih Vzdrževanje in čiščenje povratnega kanalizacijskega ventila in Pogosti okvari povratnih ventilov – zakaj ventil pušča ali se zatika. Če nameravate sami izvesti montažo, priporočam, da si preberete tudi Montaža kanalizacijskega povratnega ventila korak za korakom.

Pogosta vprašanja (FAQ)

Morate imeti zaporno kapo enake DN kot je moja cev, ali lahko uporabite večji premer?

Klapa mora ustrezati premeru cevi, na katero se montira. Uporaba večje klape preko redukcije je sicer tehnično možna, vendar napačna – klapa pri nezadostnem pretoku morda ne bo zanesljivo odpirala in zapirala. Plavut (zapiralni element) je dimenzionirana za določen hidravlični tlak in pretok, ki ustreza določenemu premeru. Vedno uporabite klapo z enakim DN kot je vaša cev.

Ali lahko na en ventil DN 200 priključite več manjših odtočnih vej hkrati?

Da, vendar le če je loputa nameščena za mestom priključka teh vej – torej ščiti celotno povezano sistem. V tem primeru je nujno, da skupni pretok vseh vej skupaj ne presega kapacitete lopute DN 200. Če želite po drugi strani zaščititi vsako vejo posebej (priporočljivo za večjo varnost), vsaka veja dobi svojo lastno loputo ustreznega premera.

Ali je DN 160 res potrebno, ali lahko vedno uporabim DN 110 ali DN 200?

DN 160 ima svoje trdno mesto in ni to le „kompromisni dimenzija“. Predvsem pri drenažah okoli temeljev hiš je DN 160 standardna dimenzija, na katero so dimenzionirani drenažni jaški in elementi. Prisiljevanje drenažnega sistema v DN 110 bi pomenilo premalo zmogljivosti in tveganje za povratno vzdigovanje neposredno okoli temeljev – kar je ravno nasprotno od tega, kar naj bi drenaž naredila.

Razlika med loputo DN 110 in DN 125 je v premeru cevi, ki ustrezajo. DN 110 pomeni, da je premer cevi 110 mm, medtem ko DN 125 pomeni, da je premer cevi 125 mm. Izberite DN 110, če imate cevi manjšega premera, in DN 125, če imate cevi večjega premera.

DN 110 je standardna velikost za PVC KG kanalizacijo (zunanji premer 110 mm). DN 125 se uporablja pri HT (visokotemperaturnem) cevovodu z zunanjim premerom 125 mm, ki se običajno uporablja pri notranjih odtočnih ceveh v stavbah (navpične stene, odtok WC v kopalnicah nad kletjo). Če imate notranji HT cevovod, potrebujete DN 125 – v HT cev DN 125 ne ustreza loputa DN 110. Vedno preverite zunanji premer cevi z merilom.

Če namestite ventil manjšega premera kot je vaše cevovodi, se bo pretok vode zmanjšal, kar lahko povzroči padec tlaka v sistemu. To lahko privede do nezadostnega ogrevanja ali hlajenja ter zmanjša učinkovitost celotnega sistema. Prav tako lahko pride do povečane obremenitve črpalke, kar lahko povzroči njeno prezgodnje obrabo.

Vratna loputa manjšega premera preprosto ne bo ustrezala v cev večjega premera – ni je mogoče tesno namestiti. Če bi kdo situacijo rešil z improviziranimi tesnili, bi bilo tveganje dvojno: prvič, netesnost pri normalnem delovanju, drugič, loputa pri povratnem tlaku ne bo zaprla celotnega preseka cevi in voda bo obtekala okoli telesa lopute. Rezultat – nobene zaščite pred povratnim tokom.

Ali potrebujete dovoljenje za namestitev protipovratnega ventila?

Zamenjava ali dopolnitev povratnega ventila na obstoječem cevovodu v notranjosti ali v jašku na zemljišču (ne na javni mreži) ne zahteva gradbenega dovoljenja. Če pa gre za poseg v hišno kanalizacijsko priključek, je priporočljivo obvestiti upravljavca javne kanalizacije in slediti njegovim pogojem. Nekateri upravljavci zahtevajo, da je poseg izveden s strani pooblaščene osebe ali da je dokumentiran.

Zaključek – izbira premera lopute ni naključna

Pravilna izbira med DN 110, DN 160 in DN 200 ni le vprašanje tega, »kakšen cevi imam doma". To je odločitev, ki je odvisna od kombinacije dejavnikov: hidravlične zmogljivosti, tipa zaščitene naprave, položaja v sistemu, dostopa do vzdrževanja in včasih tudi zakonskih zahtev. Izbira preveč majhnega premera vodi do nezadostne zmogljivosti ali nefunkcionalnega ventila; izbira preveč velikega premera vodi do hidravlično nezanesljivega ventila, ki se pri majhnem pretoku ne dvigne pravilno.

V veliki večini družinskih hiš rešuje situacijo loputa DN 110. Za drenažo in zbiralna vodila poglejte DN 160. Za stanovanjske hiše in večje obrate je pravilna rešitev loputa DN 200. In če se v izbiri ne morete znajti – ne merite samo cevi, ampak kartirajte celoten sistem: kaj kam teče, kje se veje združujejo in kje je najbolj ranljivo mesto za povratni val.

Imate vprašanje o tej temi?

Ne morete se odločiti ali rešujete konkretno situacijo v vašem gospodinjstvu? Pišite nam – z veseljem vam bomo svetovali.