Kondenzacijski kotel z vgrajenim hranilnikom vs. kotel z zunanjim hranilnikom: kaj se bolj splača
Kondenzacijski kotel z vgrajenim hranilnikom tople vode vs. kotel z zunanjim hranilnikom tople vode: kaj se v praksi dejansko bolj splača?
Ko se kupec odloča, kako bo v gospodinjstvu rešil ogrevanje tople vode (TÚV), se običajno sooča z eno od dveh osnovnih poti: bodisi kupi kondenzacijski kotel z vgrajenim hranilnikom, ki ima vse v eni omari, ali pa si priskrbi klasični kondenzacijski pretočni kotel in mu kupi dodaten zunanji hranilnik tople vode – bodisi navpičen ali vodoraven. Oba pristopa sta tehnično dobro obvladana in se v praksi pogosto uporabljata. Težava je v tem, da ima vsak od njih drugačen profil prednosti in slabosti in tisto, kar deluje odlično pri enem kupcu, je lahko za drugega dobesedno nepotrebna kompromisna rešitev.
V tem članku bom resnično podrobno razpravil – od tehničnega primerjanja prek izračunov in konkretnih primerov do praktičnih priporočil iz prakse. Če ste kdaj reševali naročilo, kjer je stranka oklevala med tema dvema rešitvama, morda poznate to občutje, da nobena ni jasno »boljša« – odvisno je namreč od konkretne situacije.
Kondenzacijski kotel s vgrajenim rezervoarjem deluje tako, da izkorišča toploto dimnih plinov, ki nastajajo pri zgorevanju goriva. Ko se dimni plini ohladijo pod temperaturo kondenzacije, se v njih raztopljena vodna para kondenzira in pri tem sprosti dodatno toploto. Ta toplota se nato prenese na vodo v vgrajenem rezervoarju, ki se uporablja za ogrevanje ali toplo vodo. Tako kondenzacijski kotel s vgrajenim rezervoarjem omogoča bolj učinkovito izkoriščanje energije goriva in zmanjša porabo energije.
Kondenzacijski kotel z vgrajenim hranilnikom – na slovenskem trgu ga poznamo na primer pod trgovskim imenom »kompaktni kotel« ali »kombinirani kompaktni kotel« – združuje v eni kompaktni omari kondenzacijski gorilni krog, namenjen ogrevanju in ogrevanju sanitarne vode, ter termohidrodinamični hranilnik tople sanitarne vode. Hranilnik je fizično nameščen neposredno v ohišju kotla, običajno v spodnjem delu ali za ogrevalnim blokom.
Standardni volumni vgrajenih rezervoarjev se gibljejo od 21 do 55 litrov, pri čemer so najpogostejše variante 21 l, 30 l in 42 l. Rezervoar se segreva prednostno – to pomeni, da bo v primeru potrebe ogrevanja sanitarne vode kotel začasno prednostno ogreval rezervoar pred ogrevanjem prostorov. Ta sistem zagotavlja relativno hiter zagon tople vode brez čakanja, ki ga doživlja uporabnik s pretočnim grelnikom ali manjšim bojlerjem.
Pomembno je razumeti en tehnični detajl: vgrajen rezervoar v kondenzacijskem kotlu ni tlačni rezervoar v klasičnem smislu (kot je na primer emajliran rezervoar Dražice ali Regulus). Večina vgrajenih rezervoarjev je iz nerjavečega jekla ali plastike in deluje pod tlakom hladne vode – gre za rezervoarje s posrednim ogrevanjem, kjer voda iz kotla prehaja skozi toplotni izmenjevalnik v notranjosti rezervoarja in ogreva pitno vodo brez mešanja krogov.
Tehnični parametri vgrajenih bojlerjev – kaj pomenijo številke
Primerjajmo konkretne izdelke, s katerimi se srečujemo v praksi. Protherm Tiger Condens 20/26 KKZ 21 je osnovni model z 21-litrskim rezervoarjem – ta je primeren za enočlansko ali dvozložno gospodinjstvo z eno kopalnico in manjšimi zahtevami po sanitarni vodi. Moč kotla je 4–20 kW pri ogrevanju in 8–26 kW pri ogrevanju sanitarne vode, kar zadostuje za hiše do približno 120 m² talne površine v dobro izolirani stavbi.
Za stopnjo višji je Protherm Tiger Condens 20/26 KKZ 42 s 42-litrskim hranilnikom. Enak izkoristek, vendar večji hranilnik – več udobja za družine z dvema otrokoma, eno kopalnico in tušem. Ta model je v praksi najpogosteje prodajana različica iz serije Tiger Condens, saj 42 litrov za večino 3-4 članskih slovenskih gospodinjstev predstavlja zadosten osnovni komfort brez nepotrebnega prevelikega obsega.
Za zahtevnejše hiše in višji izhod je tu Protherm Tiger Condens 30/35 KKZ 42 – ta ponuja ogrevalni izhod do 30 kW in ogrevanje sanitarne vode do 35 kW, kar ga prednostno določa za večje hiše (150–200 m²) ali za novogradnje s talnim ogrevanjem in višjo obremenitvijo.
Za vrhunsko rešitev z inteligentno regulacijo opozarjam tudi na Vaillant VUI 26CS/1-5 ecoTEC plus IoniDetect + sensoCOMFORT 720 – ta kotel združuje tehnologijo ionizacijskega senzorja plamena, kondenzacijsko delovanje in priključeno regulacijo sensoCOMFORT, zaradi česar je eno najbolj inteligentnih rešitev v tej kategoriji. Za kupca, ki želi udobje regulacije preko pametnega telefona in se ne želi ukvarjati z ročnim nastavljanjem, je to zelo zanimiva izbira.
Prednosti kondenzacijskega kotla z vgrajenim rezervoarjem – in kje resnično »zmaga«
1. Prostorska varčnost in enostavnost vgradnje
To je prvi argument, ki ga kupci najpogosteje slišijo – in je resničen. Kotel z vgrajenim rezervoarjem zaseda le eno mesto na steni. Vse je interno povezano – brez zunanjih cevi med kotlom in rezervoarjem, brez samostojnega rezervoarja na tleh ali ob steni. To je ogromna prednost v stanovanjih ali manjših hišah, kjer je vsak kvadratni meter tehničnega prostora dragocen.
V praksi sem videl naročila, kjer je imel kupec na voljo nišo 60 × 60 cm – v takem primeru ni niti fizično mogoče namestiti zunanjega rezervoarja brez gradbenih posegov. Kotlov s vgrajenim rezervoarjem se brez težav prilega v tak prostor.
Tudi inštalater prihrani čas in material – ni treba vleči dodatni par cevi od kotla do rezervoarja, montirati obtočno črpalko primarnega tokokroga rezervoarja, izolirati spoje in podobno. Za kupca to pomeni nižjo ceno montaže – odvisno od konkretne situacije govorimo o prihranku od 100 do 300 evrov samo na materialu in delu.
2. Brez toplotnih izgub na cevovodu med kotlom in rezervoarjem
Ko je zunanji rezervoar nameščen v kotlovnici poleg kotla, so toplotne izgube na ceveh minimalne. Toda če želi kupec rezervoar namestiti v drugi sobi ali dlje od kotla (kar je v družinskih hišah običajno), pride do znatnih toplotnih izgub. Neizolirana cev v dolžini na primer 5 metrov se lahko čez noč ohladi za nekaj stopinj, kar pomeni dodatno segrevanje zjutraj.
Vgrajeni rezervoar ima toplotni izmenjevalec neposredno v notranjosti kotla. Izgube so minimalne – samo naravna izguba rezervoarja skozi steno ohišja kotla, ki je običajno pod 1–2 kWh v 24 urah.
3. Hitro segrevanje sanitarne vode zaradi visokega izhoda gorilnika
Kondenzacijski kotel ima pri ogrevanju sanitarne vode na voljo polno moč gorilnika – pri modelu 20/26 KKZ je to 26 kW. Akumulacijski grelnik vode s prostornino 42 litrov se segreje s 15 °C na 55 °C v manj kot 8–12 minutah. Stranka jutranjih tušev ne bo občutila nobenega čakanja – če grelnik vode ni prazen, je topla voda takoj na voljo.
4. Manj naprav = manj okvar in nižji stroški servisiranja
Sistem z vgrajenim rezervoarjem ima manj mehanskih komponent kot kombinacija kotla in zunanjega rezervoarja. Tukaj ni ločene skupine črpalk primarnega kroga rezervoarja, tukaj ni štirismernih ventilov za preklop med rezervoarjem in ogrevanjem. Manj gibljivih delov pomeni statistično manj okvar.
To se odraža tudi v dolgoročnih stroških obratovanja. Servisni tehnik ima pri letnem pregledu manj stvari za kontrolo. Če si ogledate teme v tem Znanstvenem centru – na primer Pogosti okvari kondenzacijskih kotlov z vgrajenim rezervoarjem in njihovo reševanje ali Vzdrževanje in servis kondenzacijskega kotla z rezervoarjem: kaj in kako pogosto preverjati – so te servisne naloge poenostavljene ravno zato, ker ni treba reševati zunanjih razdelilnikov in njihovih komponent.
Kjer vgrajeni rezervoar ne zadostuje – omejitve in dejanske omejitve
Velikost rezervoarja: to je jedro problema
Vgrajen rezervoar v obsegu 21–42 litrov je udobna rešitev za 2–4 osebe z eno kopalnico in običajnim načinom uporabe tople sanitarne vode. Problem nastane, ko imate:
- 5 ali več oseb v gospodinjstvu z običajnimi navadami pri tuširanju,
- več kopalnic, kjer se hkrati tušira dva človeka,
- veliko kopalno kad (prostornina 150–200 litrov) in jo želite napolniti brez prekinitve udobja TÚV,
- stanovanjski objekt z izrazitimi konicami porabe tople vode (na primer, ko vsi gredo zjutraj v službo in se hkrati tuširajo).
V takih primerih vgrajen rezervoar s 42 litri preprosto ne zadošča. Ko se zaloga tople vode izčrpa, nastopi tako imenovano "hladno vmesno obdobje" – rezervoar se sicer hitro znova ogreje (v 8–12 minutah), vendar v tem času ste pod hladno vodo. Za nekatere nesprejemljivo stanje, za druge povsem sprejemljivo – odvisno od navad.
Zunanja posoda z volumnom 100, 150 ali 200 litrov učinkovito rešuje ta problem. Za hišo s 5 osebami in dvema kopalnicama je posoda 150 litrov pri kondenzacijskem kotlu standardna in preverjena rešitev. Več o tej temi najdete v članku Kakšen volumen posode potrebujem za svojo hišo v tem Znanstvenem centru.
Omejitve pri obnovi in zamenjavi starega kotla
Pogosta situacija v praksi je rekonstrukcija – kupec zamenjuje star kotel na konvekcijo z novim kondenzacijskim kotlom, hkrati pa ima v kotlovnici obstoječo veliko posodo za toplo vodo (na primer 200-litrsko posodo Dražice ali Regulus). V takem primeru bi bilo ekonomsko nepotrebno posodo zavreči in kupiti kotel z vgrajeno posodo – veliko razumneje je priključiti nov kotel kot vir za obstoječo posodo.
Obrnjeno tudi deluje – če stranka nima nobenega rezervoarja in je kotlovnica majhna, je vgrajeni rezervoar naravna izbira brez potrebe, da bi se ukvarjali z razporeditvijo.
Kondenzacijski kotel z zunanjim rezervoarjem – kdaj je to nedvomno boljša izbira
Zunanja grelna posoda za kondenzacijski kotel je smiselna v jasno opredeljenih situacijah:
- Veliki domovi in velike družine: Hiša z 5 ali več osebami, kjer dnevna poraba tople vode presega 200 litrov, preprosto zahteva rezervoar 150–200 litrov. Vgrajen rezervoar 42 litrov bi bil v takšnem domu stalen vir frustracije.
- Rekonstrukcije z obstoječim rezervoarjem: Če imate v kotlovnici delujoč rezervoar s 120 ali 200 litri, ni razloga, da bi ga zamenjali. Novi kondenzacijski kotel ga priključite preko primarnega tokokroga in prihranite tisoče evrov.
- Hiše z več kopalnicami: Dve kopalnice z banjo in tušem vzporedno zahtevajo kapaciteto, ki je vgrajen rezervoar ne more pokriti.
- Počitniška hiša ali koča z velikim odjemom ob vikendih: Zunanji rezervoar 200 litrov segrejte ponoči v cenejši tarifi in čez dan imate udobno zalogo brez potrebe po gorilniku.
- Kombinacija s sončnim kolektorjem: Zunanji rezervoar lahko opremite z dvema izmenjevalnikoma – enim za kotel in drugim za sončni kolektor. Vgrajeni rezervoar kotla takšno dvovalentnost ne omogoča.
Ekonomsko primerjava: nakupna cena vs. obratovalni stroški
To je mesto, kjer se odločanje postane zanimivejše, saj se tu križajo številne spremenljivke. Primerjajmo dve tipični konfiguraciji za 4-člansko gospodinjstvo v hiši 130 m²:
Varianta A – kondenzacijski kotel z vgrajenim rezervoarjem 42 l: Cena kotla se giblje v razponu 900–1 600 evrov glede na proizvajalca in opremo. Montaža je preprostejša – brez zunanjih cevi, brez dodatnega rezervoarja. Skupna cena namestitve brez ogrevalnega sistema je običajno v razponu 2 000–2 800 evrov, vključno z materialom in delom.
Varianta B – kondenzacijski kotel pretočni + zunanji rezervoar 120 l: Sam kotel brez rezervoarja je cenejši za 100–200 evrov. Toda zunanji rezervoar 120 l stane dodatnih 350–600 evrov (odvisno od kakovosti). K temu material za povezavo (cevi, izolacija, črpalka skupine rezervoarja, raztezna posoda) 150–250 evrov in dodatno delo 2–3 ure. Skupna cena običajno znaša 2 400–3 200 evrov.
Iz tega primerjanja je razvidno, da je vgrajen rezervoar pri identični kapaciteti (40–42 litrov) ekonomsko ugodnejši. Če pa kupec potrebuje 120 litrov kapacitete, mora poseči po zunanji rešitvi – in tu se cena naravno poveča, vendar gre za drugačen udoben nivo.
V obratovalnih stroških razlike niso dramatične. Kondenzacijski kotel doseže enako kondenzacijsko učinkovitost ne glede na to, ali ima vgrajen ali zunanji rezervoar – odvisno je od temperature povratne vode. Edina pomembnost je pripravljalna izguba rezervoarja (angleško »standing loss«), kjer večji zunanji rezervoar logično izgubi več toplote v 24 urah. Za 120-litrski rezervoar z dobro izolacijo govorimo o 1,5–2,5 kWh na dan, kar pri ceni 0,14 €/kWh plina pomeni približno 8–12 evrov letno več v primerjavi z vgrajenimi 42 litri. Zanemarljiva razlika.
Inteligentna regulacija in udobje TÚV pri vgrajenem rezervoarju
Sodobni kondenzacijski kotli z vgrajenim rezervoarjem so opremljeni s sofisticirano krmilno elektroniko, ki prednostno segreva sanitarno vodo pred ogrevanjem in hkrati omogoča nastavitev časovnih programov za segrevanje rezervoarja. To je pomembno z vidika udobja in varčevanja.
Na primer, Protherm Tiger Condens 20/26 KKZ 42 s pametnim regulatorjem omogoča ne le programiranje ogrevanja tople vode preko aplikacije v pametnem telefonu, temveč tudi spremljanje porabe v realnem času, zaznavanje nenavadnih stanj in oddaljeno diagnostiko. Tako lahko kupec na primer programira ogrevanje hranilnika na 5:30 zjutraj pred zbujanjem, s čimer zagotovi, da je hranilnik poln tople vode ravno takrat, ko ga družina potrebuje. Ta funkcija do neke mere kompenzira manjši volumen vgrajenega hranilnika – z učinkovitim upravljanjem ogrevanja se znatno zmanjša tveganje za "hladno vmesno območje" tudi pri 42-litrskem hranilniku.
Če vas zanima, kako dolgo traja segrevanje vode v rezervoarju in od česa je odvisno udobje TÚV, je tema podrobno obdelana v samostojnem članku v tem Znanstvenem centru. Na kratko: rezervoar s 42 litri se segreje iz sobne temperature na 55 °C pri polni moči kotla (26 kW) v manj kot 10 minutah, kar je v praksi sprejemljiv čas.
Prostorske in gradbene zahteve – na kaj ne pozabiti
Pri vgradnji kondenzacijskega kotla z vgrajenim rezervoarjem veljajo enake prostorske zahteve kot pri običajnem stenskem kotlu – kotel mora biti obešen na nosno steno, pred njim mora biti dovolj prostora za servis in rokovanje (najmanj 60 cm pred sprednjo ploščo), in čeprav je kotel z rezervoarjem globlji kot običajni pretočni kotel, so dimenzije še vedno razumne.
Standardne globine hranilnih kotlov: Protherm Tiger Condens KKZ 42 ima globino približno 47–49 cm, medtem ko ima standardni pretočni kotel 30–35 cm. To je lahko pomembno pri namestitvi v plitkejšo nišo ali omarico. Zato vedno preverite dejanske mere določenega modela v tehnični dokumentaciji pred nakupom.
Tema inštalacijskih zahtevkov je podrobno obdelana v članku Montaža kondenzacijskega kotla z vgrajenim rezervoarjem: postopek in zahteve v tem Znanstvenem centru – priporočam branje, preden se dogovorite s inštalaterjem o konkretnem postopku.
Kombinacija z obnovljivimi viri – možnosti in omejitve
Če nameravate v prihodnosti dopolniti sistem s sončnimi kolektorji ali toplotnim črpalkam za pripravo sanitarne vode, predstavlja vgrajen rezervoar kondenzacijskega kotla omejitev. Večina vgrajenih rezervoarjev ima samo en toplotni izmenjevalnik – za kotel. Bivalentni zunanji rezervoarji z dvema izmenjevalnikoma (spodnji za sončne kolektorje, zgornji za kotel) so standardna komponenta sončnih sistemov.
To pa ne pomeni, da kotel z vgrajenim rezervoarjem ni primeren za hiše s sončnim predgretjem. Rešitev je hidravlično vezje, kjer sončni sistem predgretje hladne vode pred vstopom v rezervoar kotla – pri predgretju vode na 35–40 °C kotel rezervoar doogreje v veliko krajšem času in z nižjo porabo plina. Ta rešitev pa zahteva izkušenega projektanta in inštalaterja, ki ga pravilno načrtuje.
Izbor ustreznega moči kotla s rezervoarjem – praktična kalkulacija
Zmogljivost kotla z vgrajenim rezervoarjem mora hkrati pokrivati dve potrebi: ogrevalno obremenitev hiše in ogrevanje sanitarne vode. Ker je prednost ogrevanje sanitarne vode, mora biti moč gorilnika pri ogrevanju sanitarne vode (običajno višja od ogrevalne moči) zadostna za hitro dopolnitev rezervoarja po odvzemu.
Za orientacijo: hiša s talno površino 120 m², dobro izolirana (letna poraba toplote približno 8 000–10 000 kWh), s 3–4 osebami potrebuje ogrevalno moč 6–10 kW in ogrevanje sanitarne vode 20–26 kW. Model 20/26 KKZ 42 je za takšno hišo idealen. Za večjo hišo 160–200 m² s slabšo toplotno izolacijo in ogrevalno močjo 15–20 kW je primernejši model 30/35 KKZ 42.
Podrobnejši vodnik za izračun najdete v članku Kakšen izkoristek kondenzacijskega kotla s hranilnikom zadostuje za mojo hišo v tem Znanstvenem centru, kjer je korak za korakom razložena metodologija izračuna toplotnih izgub.
Pogosta vprašanja (FAQ)
Ali je vgrajen rezervoar s 42 litri res dovolj za družino s štirimi člani?
Za povprečno 4-člansko družino z eno kopalnico in navadami prhanja (ne dve vzporedni prhi, ne velika kad) je 42 litrov običajno dovolj – pod pogojem, da ima kotel zadostno moč za hitro segrevanje po jutranjem odjemu. Ključno je tudi inteligentno časovno programiranje ogrevanja – segrevanje rezervoarja pred predvidenim vrhuncem odjema znatno poveča udobje. Če pa imate dva najstnika s težnjami po dolgih prhalnih ritualih, raje razmislite o zunanjem rezervoarju 120 litrov.
Ali lahko k obstoječemu kotlu z vgrajenim rezervoarjem dokupim zunanji rezervoar?
Tehnično je to mogoče – nekateri kondenzacijski kotli z vgrajenim rezervoarjem imajo izhod za zunanji rezervoar, notranji rezervoar pa služi kot pretočno ogrevanje. Vendar pa inštalaterji tega v praksi ne priporočajo, saj se hidravlika nepotrebno zaplete. Če predvidevate, da boste potrebovali večji volumen tople vode, že na začetku izberite pretočni kondenzacijski kotel in zunanji rezervoar primerne velikosti.
Kateri proizvajalec ima boljši vgrajeni rezervoar – Protherm ali Vaillant?
Protherm (Vaillant Group) in Vaillant sta tehnološko povezana proizvajalca – Protherm je sestrska znamka Vaillant znotraj iste korporacije. Tehnološka kakovost bojlerjev je primerljiva. Vaillant ecoTEC plus ponuja tehnologijo ioniDetect (detekcija kakovosti zgorevanja) in bolj izpopolnjeno regulacijo, kar ga naredi idealnega za kupce, ki želijo vrhunski komfort. Protherm Tiger Condens je za nižjo ceno tehnično zanesljivo rešitev z preverjenimi komponentami. Podrobnejšo primerjavo najdete v članku Protherm Tiger Condens vs. Thermona THERM vs. Vaillant ecoTEC: primerjava modelov z bojlerjem v tem Znanstvenem centru.
Kakšna je življenjska doba vgrajenega rezervoarja in ali ga je mogoče zamenjati?
Vgrajen rezervoar iz nerjavečega jekla ima pri pravilni vzdrževanju (redno odstranjevanje vodnega kamna, kontrola magnezijeve anode, če je prisotna) življenjsko dobo 10–15 let, plastični rezervoarji so podobni. Zamenjava rezervoarja brez zamenjave celotnega kotla je tehnično možna, vendar v praksi delovno intenzivna in ne vedno cenovno ugodna – odvisno od konstrukcije posameznega modela. V mnogih primerih se pri okvari rezervoarja razmišlja o zamenjavi celotne enote, še posebej če je kotel starejši od 10 let in se bliža koncu življenjske dobe gorilnika in izmenjevalnika toplote.
Ali je kondenzacijski kotel z vgrajenim rezervoarjem primeren za talno ogrevanje?
Da – kondenzacijski kotel z vgrajenim rezervoarjem je primeren in celo ugoden za talno ogrevanje, saj talni sistem deluje z nizkimi temperaturami povratka (25–35 °C), kar maksimira kondenzacijsko učinkovitost. Vendar je treba paziti na pravilno hidravliko – med kotlom in talnim krogom mora biti mešalnik ali tropotni ventil, da se prepreči morebitno pregrevanje nizkotemperaturnega sistema pri polni moči kotla.
Če imamo trdo vodo – bo to vplivalo na vgrajen rezervoar?
Trda voda (nad 20 °FH) znatno poveča hitrost odlaganja apnenca v rezervoarju in na toplotnem izmenjevalcu. Vgrajeni rezervoar je v tem pogledu občutljivejši od zunanjega emajliranega rezervoarja, ker ima manjši volumen in hitrejše segrevanje (torej hitrejše odlaganje). Pri trdoti vode nad 25 °FH priporočamo namestitev mehčalca vode ali vsaj polifosfatnega dozirnika na vstop hladne vode v rezervoar. Teme rednega vzdrževanja in čiščenja vodnega kamna se posveča samostojni članek Vzdrževanje in servis kondenzacijskega kotla z rezervoarjem: kaj in kako pogosto preverjati v tem Znanstvenem centru.
Zaključek: kako torej izbrati pravo rešitev?
Po celotnem tem pregledu je zaključek morda manj dramatičen, kot ste pričakovali: ne obstaja eno »pravilno« rešitev. Kondenzacijski kotel z vgrajenim rezervoarjem je odlična izbira za večino običajnih gospodinjstev z 2–4 osebami, eno kopalnico in omejenim prostorom v kotlovnici. Gre za kompaktno, cenovno učinkovito, zanesljivo in v primeru premium modelov tudi tehnološko napredno rešitev.
Zunanji rezervoar je smiseln tam, kjer vgrajeni rezervoar kapacitetno ne zadostuje – velike družine, več kopalnic, kombinacija s solarnim sistemom ali preprosto obstoječi rezervoar, ki ga ni treba zavreči. V takšnih primerih je naložba v zunanji rezervoar ekonomsko upravičena in bo prinesla dejanske koristi v udobju.
Če se znajdete pred odložitvijo, si oglejte odločitveno drevo zgoraj v tem članku ali si oglejte kategorijo kondenzacijskih kotlov z vgrajenim rezervoarjem, kjer najdete trenutno ponudbo s tehničnimi parametri. Če niste prepričani niti po branju tega članka, si oglejte tudi sorodne teme v Znanstvenem centru – na primer Kako izbrati kondenzacijski kotel z vgrajenim rezervoarjem: na kaj paziti ali Pogosta vprašanja o kondenzacijskih kotlih z vgrajenim rezervoarjem, kjer so povzete praktične izkušnje iz številnih dejanskih naročil.
Imate vprašanje o tej temi?
Ne morete se odločiti ali rešujete konkretno situacijo v vašem gospodinjstvu? Pišite nam – z veseljem vam bomo svetovali.