Kako izbrati solarni hranilnik: prostornina, izmenjevalniki in tip sistema
Kako izbrati solarni hranilnik: prostornina, izmenjevalci toplote in tip sistema
Sončni hranilnik je srce vsakega termalnega solarnega sistema. To je del instalacije, ki ga stranke najpogosteje podcenjujejo – izberejo odlične kolektorje, solarno postajo, ekspanzijsko posodo – in nato kupijo hranilnik »po ceni« ali »po tem, kar se prilega v kotlovnico«. Rezultat? Sistem deluje, vendar ne izkorišča niti 60 % potenciala plošč. Ali pa nasprotno – hranilnik je prevelik, voda se v njem poleti pregreva in odzračevalni ventil vsak drugi dan izpusti paro.
Ta članek vam bo pomagal izbrati rezervoar resnično pravilno – z razumevanjem, zakaj je volumen pomemben, kako delujejo izmenjevalci, v čem se razlikujejo posamezni tipi sistemov in kaj vse vpliva na konkretne parametre. Osredotočili se bomo na realne številke in scenarije iz prakse, ne na marketinške fraze.
Zakaj je izbira rezervoarja ključna za celoten sistem
Termični sončni sistem deluje tako, da kolektorji ujamejo toploto sonca in jo prenašajo preko sončnega medija (zmes vode in glikola) v hranilnik, kjer se energija akumulira. Hranilnik torej opravlja dve osnovni funkciji: hranjenje zbrane toplote in prenos toplote v toplo vodo (TÚV), po potrebi pa tudi v ogrevalni krog.
Ko je hranilnik premalo velik, se kolektorji hitro "nasitijo" – hranilnik doseže maksimalno temperaturo že pred poldnevom, in se solarna črpalka izklopi. Preostala sončna energija ostane neizkoriščena. V poletnih mesecih lahko to pomeni izgubo 30–50 % dejanskega donosa sistema.
Ko je zalogovnik prevelik, voda v njem nikoli ne doseže zadostne temperature za udobno uporabo TÚV – niti v poletnih mesecih. Kotel mora zalogovnik dogrevati skoraj vsak dan, kar izniči ekonomsko smiselnost celotne inštalacije.
Izbor rezervoarja torej ni trivialna odločitev. Odvisen je od površine kolektorjev, števila oseb v gospodinjstvu, načina uporabe toplote, tipa kotla in od tega, ali sistem služi samo za TÚV ali tudi za podporo ogrevanja.
Velikost rezervoarja: kako ga izračunati in česa se izogniti
Najenostavnejše priporočilo, ki ga najdete v vsakem katalogu, je: 50–75 litrov na osebo za sistem, namenjen samo TÚV. V praksi pa je to odvisno od več dejavnikov, ki jih osnovno pravilo ne upošteva.
Izračun prostornine glede na površino kolektorjev
Pravilnejši pristop je odvajati volumen hranilnika od nameščene površine kolektorjev. Velja priporočilo: 50–70 litrov hranilnika na vsak m² aperturne površine kolektorja. Za ploščati kolektor z aperturno površino 2,3 m² torej potrebujete 115–160 litrov kapacitete hranilnika. Dva takšna kolektorja (4,6 m²) zahtevata 230–320 litrov.
Za vakuumske (cevne) kolektorje je razmerje nekoliko drugačno – njihov vrhunski izkoristek na m² je višji, zato mora biti rezervoar sposoben absorbirati večji toplotni izkoristek v krajšem času. Priporočljivo je 60–80 litrov na m².
Zakaj je ta odnos pomemben? Ker tvorijo kolektorji in rezervoar medsebojno povezane posode z vidika toplotne bilance. Če je rezervoar premajhen glede na površino kolektorjev, se temperatura v rezervoarju zelo hitro dvigne, solarna regulacija izklopi črpalko in kolektorji se pregrejejo. V sistemih z glikolom (in torej brez možnosti preplačnega hlajenja) to vodi do stagnacije – glikol se pregreje, razgradi in sistem se zamaši z usedlinami.
Vpliv števila oseb in poraba sanitarne tople vode
Na strani porabe velja: povprečna slovenska gospodinjstvo porabi 40–60 litrov tople vode na osebo na dan (pri temperaturi 45–50 °C). Družina s 4 osebami torej potrebuje hranilnik, ki lahko sprejme najmanj 200 litrov uporabne TÚV – kar pri hranilnikih z indirektnim ogrevanjem (izmenjevalniki) ustreza posodam od 200 do 300 litrov nazivnega volumna, saj del volumna zaseda izmenjevalnik in ne vsak liter je na voljo pri dani temperaturi.
Za praktično odločanje:
- 1–2 osebe, 2–3 kolektorji: zalogovnik 150–200 litrov
- 3–4 osebe, 3–4 kolektorji: rezervoar 250–300 litrov
- 4–6 oseb, 4–6 kolektorjev: rezervoar 300–400 litrov
- Družinski dom s podporo sončnega ogrevanja: rezervoar 500–1 000 litrov in več
Za štiričlansko družino z običajno porabo TÚV in 4 kolektorji (približno 9–10 m²) priporočam naš rezervoar 300 litrov – to je preverjena kombinacija, pri kateri sistem učinkovito deluje tudi v prehodnem obdobju (pomlad, jesen), ko je sončni donos nižji in rezervoar "drži" akumulirano toploto čez noč.
Če imate večjo družino ali večjo površino kolektorjev, si oglejte rezervoar 400 litrov, ki je primeren tudi za inštalacije, ki združujejo sončne kolektorje s toplotnimi črpalkami ali kotli na trda goriva.
Vrste izmenjevalcev: eden ali dva?
Toplotni izmenjevalnik v sončni posodi je cevni ali spiralni toplotni izmenjevalnik, nameščen neposredno v rezervoarju posode. Sončno medij (glikol) teče skozi izmenjevalnik in oddaja toploto vodi v posodi, ne da bi se z njo mešal – gre za posredno ogrevanje.
Zbiralnik z enim izmenjevalnikom
Zbiralnik z enim izmenjevalnikom ima en krog – sončni. Primeren je za preproste sisteme, kjer obstaja samo en vir toplote: sončni kolektorji. Če želite kot rezervo električni bojler ali če kotel ogreva zbiralnik samo z neposrednim priključkom na ogrevalni krog (tako imenovano neposredno ogrevanje skozi vhod/izhod), en izmenjevalnik zadostuje.
Prednost je enostavnejša shema priključitve, nižja cena in lažja namestitev. Pomanjkljivost je manjša fleksibilnost – če dodate drugi vir toplote (kotel, toplotna črpalka), morate rešiti hidravlično povezavo drugače, na primer prek zunanjega izmenjevalnika ali mešalnega vozlišča.
Zbiralnik z dvema izmenjevalnikoma
Zbiralnik z dvema izmenjevalnikoma ima spodnji izmenjevalnik za sončni krog in zgornji izmenjevalnik za kotel ali drug vir dogrevanja. Ta razporeditev je fizikalno optimalna: sončni krog ogreva vodo od spodaj (kjer je najhladnejša – idealna temperatura za kolektorje) in kotel dogreva samo zgornji del, ko sončna energija ne zadostuje.
Z vidika prakse gre za standardno rešitev za 90 % družinskih hiš. Solarna posoda z dvema izmenjevalnikoma, vključno z izolacijo je pripravljena za takojšnjo priključitev obeh krogov – ni potreben noben zunanji izmenjevalnik ali zapletena hidravlika.
Pri akumulacijskih grelnikih z dvema izmenjevalnikoma velja pravilo temperaturne stratifikacije: v grelniku nastajajo jasne temperaturne plasti. Hladna voda vstopa od spodaj, prehaja skozi spodnji sončni izmenjevalnik in postopoma narašča. Ko temperatura v zgornjem delu ne zadostuje (obdobja brez sonca), izmenjevalnik kotla hitro in učinkovito dogreje. Rezultat je, da kotel porabi minimum energije, saj ogreva le tisto, kar je bilo dejansko porabljeno.
Podrobnejši primerjalni pregled najdete v članku Zbiralnik z enim ali dvema izmenjevalnikoma: kateri je primernejši v našem Znanstvenem centru.
Ploščina izmenjevalca: parameter, na katerega se pozabi
Poleg števila izmenjevalcev je ključna njihova površina (v m²). Izmenjevalec mora biti dovolj velik, da učinkovito prenese toploto iz kolektorjev v vodo – večja je površina, manjša je temperaturna razlika med medijema, potrebna za prenos določenega izhoda.
Običajno velja: sončni izmenjevalec mora imeti površino vsaj 0,1 m² na vsak m² površine kolektorja. Za sistem s 6 m² kolektorjev potrebujete izmenjevalec z najmanjšo površino 0,6 m². Večina kakovostnih hranilnikov velikosti 300 litrov ima spodnji sončni izmenjevalec s površino 1,2–2,0 m², kar je dovolj za običajne družinske inštalacije s 3–6 kolektorji.
Če izmenjevalec toplote ne zadostuje (poddimenzirana površina), mora sončna črpalka delovati z večjim pretokom ali povišano temperaturo, kar obremenjuje sistem in zmanjšuje življenjsko dobo kolektorskega medija. Na to se osredotočam tudi v članku Pogosto okvare sončnih hranilnikov: pregrevanje, korozija in izguba tlaka.
Vrste sončnih sistemov in vpliv na izbiro rezervoarja
Sončni zalogovnik ne živi sam – vedno je del širšega sistema. Tip sistema bistveno vpliva, kakšen zalogovnik potrebujete.
Sistem samo za toplo vodo
Najenostavnejši in najpogostejši tip. Sončni kolektorji pokrivajo 50–70 % letne potrebe tople sanitarne vode, preostanek dogreva kotel ali električna grelna palica. Zbiralnik mora imeti prostornino, ki ustreza dnevnemu odvzemu tople sanitarne vode – ne več, ne manj.
Za 4-člansko družino (poraba približno 160–200 l TÚV/dan) je idealen rezervoar 200–300 litrov. Če niste prepričani o prostornini, preberite članek Kakšen volumen solarne posode potrebujem za svoj dom, kjer najdete podrobne tabele za različne tipe gospodinjstev.
Sistem s podporo sončnega ogrevanja
Ambicioznejše in investicijsko zahtevnejše rešitev. Kolektorji (običajno 8–20 m²) zagotavljajo toploto ne le za toplo vodo, temveč tudi za ogrevalni krog – talno ogrevanje ali nizkotemperaturne radiatorje. Tu je rezervoar bistveno večji: 500–1 500 litrov, v nekaterih primerih pa tudi kombinirani rezervoar (buffer + TÚV cona).
V takšnem sistemu deluje rezervoar kot dnevni akumulator – napolni se čez dan in oskrbuje hišo s toploto tudi več ur po sončnem zahodu. Pomembna je kakovostna izolacija (najmanj 100 mm PUR pene), ker mora rezervoar ohranjati temperaturo čim dlje.
Dvovalni sistem (sonce + toplotna črpalka ali kotel na trda goriva)
Vse bolj priljubljeno rešitev, kjer sončni hranilnik združuje toploto iz kolektorjev z drugim obnovljivim virom. Tu so zahteve za hranilnik najvišje – potrebujete hranilnik z dvema izmenjevalnikoma in zadostno akumulacijsko zmogljivostjo, da lahko oba vira učinkovito delujeta brez medsebojnega "motenja".
Za te sisteme priporočamo tudi primerno hidravlično dodatno opremo – na primer komplet industrijskega nerjavnega razdelilnika/zbiralnika z jeklenimi ventili 6/4"×1", ki omogoča čisto hidravlično ločitev krogov v kotlovnicah z več viri toplote.
Sistem z rezervoarjem in vgrajenim rezervoarjem za toplo vodo (t.i. tank-in-tank)
Posebna kategorija, kjer je v solarnem hranilniku nameščen vgrajen nerjavni rezervoar za pitno sanitarno vodo. Prednost je popolna toplotna izmenjava (voda je obdana s sončnim medijem z vseh strani) in higienska neoporečnost sanitarne vode. Načelu in uporabi je podrobneje posvečen članek Solarna posoda z vgrajeno sanitarno posodo: kako deluje in kdaj se splača.
Material in konstrukcija rezervoarja
Sončni rezervoarji se izdelujejo predvsem iz jekla z zaščitno emajlirano plastjo (emajlirani rezervoarji) ali iz nerjavečega jekla (nerjavni rezervoarji). Vsaka različica ima svoje prednosti in omejitve.
Emajlirane posode
Emajlirana posoda je jeklena posoda z notranjo plastjo steklastega emajla, ki ščiti jeklo pred korozijo in preprečuje stik kovine s pitno vodo. To je danes najpogostejša rešitev za domače rezervoarje tople sanitarne vode. Emajl je kemično inerten, ne vpliva na okus ali kakovost vode in je cenovno dostopen.
Slabost emajliranih rezervoarjev je njihova občutljivost za mehanske poškodbe emajla (med montažo) in potreba po redni menjavi magnezijeve zaščitne anode (običajno vsakih 2–4 leta). Brez anode bi korozija napadala jeklo na mestih, kjer emajl ni popoln. V članku Vzdrževanje sončnega rezervoarja: čiščenje, kontrola anode in izmenjevalnika je tej temi posvečeno tudi vzdrževanje.
Nerjaveče posode
Zbiralniki iz nerjavne jekla (nerez) so bolj odporni, ne potrebujejo anode in imajo daljšo življenjsko dobo. Primerni so na območjih z agresivnejšo vodo (visoka vsebnost klora, mehka voda z nizko vrednostjo pH). Cena je višja, vendar lahko dolgoročno skupni stroški obratovanja nižji.
Za inštalacije z višjimi zahtevami glede zanesljivosti (naročila za nastanitve, penzione, večje družinske hiše) priporočamo, da razmislite o nerjavni rešitvi.
Izolacija rezervoarja: neopazna, a pomembna
Toplotne izgube rezervoarja so veličina, ki jo večina kupcev pri izbiri zanemari – in vendar lahko v letnem obdobju predstavljajo na stotine kWh nepotrebno izgubljenega toplote. Kvaliteten rezervoar bi moral imeti izolacijo iz trde PUR pene z debelino najmanj 80–100 mm, idealno 100–120 mm za rezervoarje nad 300 litrov.
V praksi to pomeni, da lahko rezervoar z 50 mm izolacijo izgubi 2–4 kWh na dan pri temperaturni razliki 40 °C. Pri 100 mm izolaciji so izgube pol manjše. V enem letu to pomeni razliko 350–700 kWh – pri ceni električne energije 0,20 €/kWh gre za 70–140 € letno. Pri 15-letni življenjski dobi rezervoarja je to razlika 1 050–2 100 € med dobrim in slabim rezervoarjem – in to še niste omenili ekološkega odtisa.
Naša ponudba solarnega hranilnika z dvema izmenjevalnikoma, vključno z izolacijo, vsebuje kakovostno PUR izolacijo, ki je že v paketu, kar odpravlja potrebo po dodatni namestitvi na gradbišču.
Mere, priključki in zahteve za vgradnjo
Zbiralnik mora fizično preiti skozi vrata, stopnišče in vstopiti v kotlovnico. To je banalno, vendar iz prakse vem, da je neuspeh v tej fazi presenetljivo pogost. Zbiralnik 300 litrov ima tipične mere: premer 650–720 mm, višina 1 650–1 800 mm (brez nog in vrat). Zbiralnik 400 litrov: premer 750–800 mm, višina 1 800–2 000 mm.
Standardna vrata imajo svetlo širino 800–900 mm. Zbiralnik večinoma prehaja skozi vrata vstran (vodoravno), zato je ključna višina in teža (prazna posoda 300 L tehta 80–120 kg). Za podrobne mere in sheme priključkov priporočam, da preberete članek Mere in priključki solarnih zbiralnikov: kaj preveriti pred nakupom.
Priključki rezervoarja morajo biti združljivi z dimenzijami cevi v vaši inštalaciji. Večina rezervoarjev ima odprtine G 1" ali G 6/4" za izmenjevalnike toplote in G 3/4" za vhod/izhod sanitarne tople vode. Za hidravlično ločevanje krogov v bolj zapletenih sistemih je potreben razdelilnik – za ta namen služi na primer komplet industrijskega nerjavnega razdelilnika/zbiralnika z krogličnimi ventili, ki omogoča čisto priključitev več krogov.
Zbiralnik mora stati na ravni, nosilni podlagi (poln 300 L zbiralnik tehta približno 400 kg), prezračevani kotlovnici in v dosegu za zamenjavo anode. Podrobnejši postopek namestitve najdete v članku Montaža solarnega zbiralnika: postopek, postavitev in zahteve za namestitev.
Povezava rezervoarja s kotlom in drugimi vezji
Pravilno hidravlično povezovanje zalogovnika s kotlom je ključno za učinkovitost celotnega sistema. Najpogostejše napake iz prakse:
- Predolgo cevovje med kotlom in rezervoarjem – povzroča toplotne mostove, izgube in včasih tudi toplotno ciklanje kotla
- Nepravilna namestitev temperaturnih tipal – regulacija ne deluje pravilno, kotel se vklaplja, čeprav ima zalogovnik dovolj toplote
- Manjkajoči povratni ventil na solarni zanki – nočna termosifonska cirkulacija ohlaja zalogovnik
- Pretirano velik obseg cevi med rezervoarjem in izlivnimi mesti – dolgotrajno čakanje na toplo vodo, nepotrebne izgube
Vsebina o pravilnem hidravličnem priključevanju je obravnavana v posebnem članku Povezava sončnega hranilnika s kotlom in razdelilnikom kroga, kjer najdete sheme za različne kombinacije virov.
Praktični scenariji iz prakse: tri tipične naloge
Scenarij 1: Družinska hiša, 3 osebe, samo toplo sanitarno vodo
Kupec: novogradnja, 3 osebe, nizkoenergetska hiša, plin. Inštalacija: 2 ploski kolektorji (približno 4,6 m² skupna površina), kondenzacijski plinski kotel z indirektno priključenim rezervoarjem. Primeren rezervoar: rezervoar 250 litrov z dvema izmenjevalnikoma – solarnim (spodnji) in kotlovim (zgornji). Rezultat: 60–65 % pokritje TÚV s sončno energijo v letnem povprečju, kotel posreduje le v zimskih mesecih in v dolgih obdobjih brez sonca.
Scenarij 2: Starejša družinska vila, 5 oseb, TÚV + delno ogrevanje
Stranka: prenova, 5-članska družina, kaminska vložka + sončni kolektor, talno ogrevanje v delu hiše. Namestitev: 6 vakuumskih kolektorjev (približno 12 m²), rezervoar 400 litrov z dvema izmenjevalnikoma (sončni + kotlovski za kaminsko vložko z izmenjevalnikom toplote). Rezultat: sistem pokriva 70 % sanitarne vode in 15–20 % ogrevanja v prehodnem obdobju, kaminska vložka deluje učinkovito pozimi kot primarni vir toplote.
Scenarij 3: Penzion, 12 sob, samo sanitarna voda
Stranka: gorski penzion, sezonska dejavnost (maj–september), poraba sanitarne vode 800–1200 l/dan. Namestitev: 10 ploščatih kolektorjev (23 m²), rezervoar 1000 litrov (kombinacija dveh rezervoarjev 500 l, povezanih zaporedno). Rezultat: v sezoni 85–95 % pokritje sanitarne vode s sončno energijo, dogrevanje z električnimi grelnimi palicami le pri dolgotrajnem pomanjkanju sonca.
Pogosta vprašanja (FAQ)
Ali lahko uporabite običajen grelnik sanitarne vode (bojler) namesto solarnega bojlerja?
To ni priporočljivo in večinoma niti mogoče brez predelave. Običajen rezervoar (bojler) nima sončnega izmenjevalnika – nima cevastega ali spiralnega izmenjevalnika za sončni krog. Poleg tega ni zasnovan za temperature, ki jih doseže sončni krog (90–120 °C pri stagnaciji). Sončni rezervoar je posebej zasnovan za višje temperature, ima testni tlak za višji tlak in vsebuje potrebne odprtine za vse kroge.
Ko se rezervoar poleti pregreje na 95 °C, se lahko zgodi naslednje: 1. **Zmanjšana učinkovitost**: Visoka temperatura lahko zmanjša učinkovitost grelnega sistema, saj se lahko poveča izguba toplote skozi stene rezervoarja. 2. **Poškodba izolacije**: Dolgotrajna izpostavljenost visokim temperaturam lahko poškoduje izolacijski material, kar vodi do večjih toplotnih izgub. 3. **Raztezanje materiala**: Materiali, iz katerih je rezervoar narejen, se lahko raztezajo zaradi visokih temperatur, kar lahko povzroči deformacije ali celo poškodbe. 4. **Varnostni problemi**: Previsoke temperature lahko predstavljajo varnostno tveganje, še posebej če pride do uhajanja pare ali drugih nevarnih situacij. 5. **Povečana poraba energije**: Za ohranjanje visoke temperature v rezervoarju je potrebna večja poraba energije, kar lahko poveča stroške delovanja. Za preprečitev teh problemov je priporočljivo uporabiti ustrezno izolacijo, senzorje temperature in avtomatske sisteme za regulacijo temperature.
Zbiralnik s solarno tekočino na osnovi glikola pri temperaturi nad 95 °C začne izpuščati tekočino skozi varnostni ventil. Glikol se pri ponavljajočem pregrevanju degradira, izgubi antikorozivno funkcijo in zamaši izmenjevalnik. Posledica so povečani stroški servisa in skrajšana življenjska doba sistema. Pravilno dimenzioniran zbiralnik (zadostna prostornina) v razmerju do površine kolektorjev to tveganje odpravi. Več v članku Pogosto okvare solarnih zbiralnikov: pregrevanje, korozija in izguba tlaka.
Razlika med 300-litrskim in 400-litrskim hranilnikom pri enakem številu kolektorjev je v količini shranjene tople vode. 400-litrski hranilnik ima večjo kapaciteto in lahko zadrži več tople vode, kar je lahko koristno za večje gospodinjstvo ali v primeru, ko je potrebna večja količina tople vode hkrati. Vendar pa je treba upoštevati, da večji hranilnik običajno zahteva več prostora in lahko poveča stroške nakupa in namestitve.
Večji rezervoar lahko akumulira več toplote – lahko "napolni" več sončne energije in jo zadrži dlje časa. V poletnem obdobju to pomeni, da se 400-litrski rezervoar napolni v enem dnevu in se preostala sončna energija izgubi (sistem se izklopi). V prehodnem obdobju (pomlad, jesen) je večji rezervoar boljši – lahko akumulira toploto čez 2–3 sončne dni in oskrbuje gospodinjstvo s toplo vodo tudi v slabem vremenu. Za manjša gospodinjstva s 3 kolektorji je 400-litrski rezervoar prevelik in lahko zmanjša učinkovitost sistema.
Ali morate rezervoar redno servisirati?
Da. Kontrola in morebitna zamenjava zaščitne magnezijevega anode (emajlirane posode) je potrebna najmanj enkrat na 2–4 leta. Vsaka 5–10 let se priporoča pregled in izpiranje izmenjevalnikov, preverjanje varnostnega ventila in tlaka v solarnem krogu. Podroben postopek je opisan v članku Vzdrževanje solarne posode: čiščenje, kontrola anode in izmenjevalnika.
Ali lahko rezervoar priključite na dva kotla hkrati?
Zbiralnik z dvema izmenjevalnikoma lahko ima en izmenjevalnik priključen na kotel št. 1 in drugega na kotel št. 2 (ali na solarnem sistemu). Če želite priključiti več kot dva vira, boste potrebovali zbiralnik z več kot dvema izmenjevalnikoma ali rešiti hidravliko prek zunanjega izmenjevalnika in razdelilnika. Hidravlična shema za bolj zapletene sisteme je predmet članka Povezovanje solarnega zbiralnika s kotlom in razdelilnikom kroga.
Ali je solarni zalogovnik primeren tudi za toplotno črpalko?
Da, vendar z bistveno pogojem: toplotna črpalka deluje pri nizkih temperaturah (45–55 °C), zato mora biti njen izmenjevalnik v rezervoarju čim večji (za učinkovit prenos pri majhnem temperaturnem razliki). Nekateri rezervoarji so posebej zasnovani za kombinacijo sonca + toplotne črpalke. Standardni sončni rezervoar z dvema izmenjevalnikoma je za večino dvovalentnih sistemov popolnoma zadovoljiv, pod pogojem, da ima izmenjevalnik toplotne črpalke zadostno površino.
Zaključek: sistemski pristop kot osnova za pravilno izbiro
Izbira sončnega hranilnika ne gre za nakup »kar največjega« ali »kar najcenejšega«. Gre za razumevanje razmerja med vsemi elementi sistema: kolektorji, hranilnik, vir dogrevanja in poraba tople sanitarne vode morajo biti v ravnovesju.
Za tipično 4-člansko družino s 3–4 kolektorji in enim kotlom je odgovor dokaj preprost: rezervoar 250–300 litrov z dvema izmenjevalnikoma in kakovostno izolacijo. Za večje in kompleksnejše sisteme se splača vložiti čas v izračun in posvetovanje. Odgovore na številne dodatne vprašanja najdete v razdelkih Pogosta vprašanja o sončnih rezervoarjih in Kakšen volumen sončnega rezervoarja potrebujem za svoj dom v našem Znanstvenem centru.
Če niste prepričani o izbiri, si oglejte naše izdelke s ocenjevanjem posameznih parametrov: za običajne družinske hiše priporočamo začetek z 250-litrskim rezervoarjem ali 300-litrskim rezervoarjem – oba sta primerna za sončne sisteme z 2–4 kolektorji in izpolnjujeta zahteve glede varnosti, tlačne odpornosti in toplotnih izgub v skladu z veljavnimi standardi. Izbira pravega rezervoarja je naložba, ki se vam bo povrnila v obliki nižjih stroškov energije in zanesljivega sistema za 15–25 let.
Imate vprašanje o tej temi?
Ne morete se odločiti ali rešujete konkretno situacijo v vašem gospodinjstvu? Pišite nam – z veseljem vam bomo svetovali.