Kako izbrati hranilnik toplote – prostornina, tip in priključitev v sistem
Kako izbrati akumulacijsko posodo – volumen, tip in priključitev na sistem
Akumulacijska posoda spada med tiste komponente ogrevalnega sistema, ki se na prvi pogled morda zdijo kot preprost jeklen rezervoar. V praksi pa pravilna izbira volumna, tipa in načina priključitve odloča o tem, ali celoten sistem deluje učinkovito, ali pa se kotel vklaplja vsakih pet minut, toplotna črpalka ne dosega predvidenega COP in kupec plačuje bistveno višje račune za energijo, kot bi jih moral. V letih dela na projektih v kotlovnicah od majhnih družinskih hiš do večjih večnamenskih objektov sem videl iste napake znova in znova – podcenjen volumen, napačno izbran tip posode, napačna hidravlika. Ta članek poskuša te napake sistematično poimenovati in pokazati, kako se jim izogniti.
Kaj je akumulacijski rezervoar in zakaj ga sploh potrebujete
Akumulacijska posoda (v praksi pogosto imenovana pufer ali akumulacijski rezervoar) je toplotno izolirana posoda, napolnjena z vodo, ki služi kot »toplotna baterija« ogrevalnega sistema. Njena osnovna naloga je zelo preprosta: ločiti vir toplote od porabe toplote in tako omogočiti obema stranema, da delujeta neodvisno in optimalno.
Brez akumulacijske posode mora kotel reagirati na vsako spremembo odjema toplote – to je odvisno od tega, koliko ogrevalnih krogov je odprtih, kakšna je zunanja temperatura in kaj se trenutno dogaja v sistemu. Sodobni kondenzacijski kotli na zemeljski plin se s tem razmeroma dobro spopadajo, saj imajo široko modulacijo moči. Toda trdna goriva, les, peleti ali toplotne črpalke morajo delovati v določenem območju moči, da so sploh učinkoviti. Lesni kotel bodisi gori ali ne gori – ni srednje pozicije. Toplotna črpalka potrebuje dolge, stabilne delovne cikle brez nepotrebnih zagonov, saj vsak zagon kompresorja porabi večkrat več energije kot ustaljeno obratovanje.
Akumulacijska posoda torej rešuje več stvari hkrati: podaljšuje delovni cikel vira toplote, ga ščiti pred kratkimi taktiranji, omogoča prehodne stanja sistema (na primer, ko se kotel zažene ali hladi), izenačuje razlike med proizvodnjo in porabo ter v nekaterih primerih služi tudi kot hidravlična spojka, ki ločuje dva tokokroga z različnim pretokom.
Če vas zanima osnovna razlika med puferjem in hranilnikom tople vode, je ta podrobno razložena v članku Puffer vs. hranilnik tople vode – kakšna je razlika in kdaj uporabiti katerega v tem Znanstvenem centru.
Vrste akumulacijskih posod – pregled in primerjava
Na trgu je na voljo več vrst hranilnikov toplote, ki se razlikujejo po konstrukciji, številu in vrsti izmenjevalcev ter namenu uporabe. Razumevanje teh vrst je prvi korak k pravilni izbiri.
Enostavni pufer brez toplotnega izmenjevalca
Najosnovnejši tip – jeklena posoda brez kakršnegakoli notranjega izmenjevalca. Voda iz vira toplote vstopa neposredno v posodo in se meša z vodo v hranilniku. Takšen pufer se uporablja izključno kot hranilnik ogrevalne vode – ni primeren za pripravo tople sanitarne vode (TÚV). Je poceni, hidravlično preprost in idealen za sisteme, kjer želite le ločiti vir od porabe ali akumulirati presežke iz kotla na les.
Klasični primer iz prakse: lesni kotel z močjo 25 kW v družinskem hiši, kjer stranka polni dvakrat dnevno. Pufer 800–1 000 litrov sprejme vso energijo iz enega polivanja in jo postopoma sprosti v ogrevalni krog. Brez pufra bi kotel zgorel v eni uri in nato bi se hiša ohladila.
Puffer z enim ali dvema izmenjevalnikoma
Te posode imajo v notranjosti en ali dva spiralni toplotni izmenjevalci iz gladke ali rebraste cevi. Izmenjevalec ločuje hidravlične kroge – primarni krog (na primer sončni kolektor ali toplotna črpalka s posebnim proti zmrzovanju medijem) ne pride v stik z vodo v posodi. Drugi izmenjevalec lahko služi na primer za oskrbo s toplo sanitarno vodo ali drugim virom toplote.
V praksi se takšne posode uporabljajo pri solarnih sistemih (spodnji izmenjevalnik toplote za solarno ogrevanje, zgornji za dogrevanje s kotlom) ali pri kombinaciji toplotne črpalke + električnega dogrevanja.
Kombinirani rezervoar (pufer + rezervoar tople sanitarne vode)
Gre za posodo, ki v enem ohišju združuje funkcijo akumulacije ogrevalne vode in ogrevanja sanitarne vode. V notranjosti velike posode je bodisi manjši vgrajeni rezervoar (sistem tank-in-tank) bodisi velik spiralni izmenjevalnik v zgornjem delu. Takšna rešitev prihrani prostor v kotlovnici in poenostavi namestitev, vendar je dražja in bolj zapletena za hidravlično priključitev.
Akumulacijski rezervoar za hlajenje in ogrevanje
Posebna kategorija posod, namenjenih sistemom s toplotnimi črpalkami, ki delujejo v obeh načinih – pozimi ogrevajo, poleti hladijo. Te posode morajo biti posebej izolirane proti kondenzaciji vlage na površini pri hladilnem načinu, ko se temperatura vode lahko spusti pod rosišče okoliškega zraka.
Primer take posode je Akumulacijska posoda PUFFER PSS 100 – 123 l, ki je konstrukcijsko zasnovana prav za kombinirano uporabo pri ogrevanju in hlajenju. Njen manjši brat PUFFER PSS 50 – 57 l je primeren za manjše sisteme ali kot pomožni rezervoar v kompaktnih inštalacijah.
Izračun pravilnega volumna – konkretna števila in pravila
To je najpogostejše vprašanje, ki ga dobivam od strank in začetniških inštalaterjev. Prostornina hranilnika ni številka na oko – jo je mogoče izračunati razmeroma natančno, če poznamo nekaj osnovnih parametrov sistema. Za globlji vpogled v izračune priporočam tudi članek Kakšna prostornina hranilnika potrebujem za svoj kotel ali toplotno črpalko.
Kotel na trda goriva (les, briketi, premog)
Za kotle na trda goriva velja osnovna okvirna norma: 55 do 80 litrov volumna puffera na vsak kilovat moči kotla. Ta obseg upošteva različno kakovost goriva in način obratovanja. Za lesni kotel z močjo 25 kW dobimo obseg 1 375 do 2 000 litrov. V praksi se pri lesu običajno priporoča zgornjo mejo tega obsega, ker ima les veliko variabilnost v vsebnosti energije (vlažnost lesa je ključni dejavnik).
Za kotle na pelete je situacija nekoliko drugačna – sodobni kotli na pelete s podajalnikom goriva se lahko regulirajo in modulirajo moč. Tukaj lahko zadostuje 30–40 litrov na kilovat. Toda tudi pri peletnih kotlih se splača imeti vsaj nekaj akumulacijskega volumna, saj odpravlja taktovanje in podaljšuje življenjsko dobo kotla.
Toplotna črpalka
Za toplotne črpalke je izračun nekoliko drugačen. Glavni cilj tukaj ni akumulacija energije iz dolgega gorenja (TČ lahko deluje neprekinjeno), ampak zagotavljanje zadostnega hidravličnega volumna sistema, da kompresor ne zažene večkrat na uro. Priporočena minimalna prostornina pufra za toplotno črpalko je 20–30 litrov na kilovat toplotne moči, pri čemer se raje priporoča višja vrednost.
Pri toplotnih črpalkah z močjo 10 kW torej potrebujemo najmanj 200–300 litrov. Če sistem vsebuje talno ogrevanje z velikim volumnom vode, lahko sami cevovodi predstavljajo zadosten buffer – vendar je to vedno treba skrbno izračunati, saj talno ogrevanje z veliko toplotno vztrajnostjo deluje kot naravna akumulacija le v določenih pogojih.
Sončni sistem
Za sončne kolektorje je standardno pravilo 50–80 litrov hranilnika na vsak kvadratni meter površine kolektorja. Sončni sistem z 8 m² kolektorjev torej potrebuje hranilnik s prostornino 400–640 litrov. Tukaj je pa pomembno opozoriti, da pri sončnih sistemih govorimo o hranilniku tople sanitarne vode ali kombiniranem hranilniku, ne o čistem pufru ogrevalne vode.
Kontrolni izračun preko energetske bilance
Precizniji izračun temelji na fiziki. Energija shranjena v prostornini vode se izračuna po formuli:
Q = m × c × ΔT
kjer Q predstavlja shranjeno energijo (v kWh), m je masa vode (v kg, približno enaka prostornini v litrih), c je specifična toplotna kapaciteta vode (1,163 Wh/kg·K ali 4,187 kJ/kg·K) in ΔT je temperaturna razlika med polnjenjem in praznjenjem rezervoarja v kelvinih.
Zaloga 1 000 litrov, napolnimo na 80 °C, izberemo toploto do 40 °C (ΔT = 40 K). Shranjena energija = 1 000 × 1,163 × 40 = 46 500 Wh = 46,5 kWh. Lesni kotel z močjo 25 kW, ki gori 2 uri, proizvede 50 kWh – to se precej dobro ujema. Če bi imeli rezervoar le 500 litrov, bi shranili le 23 kWh in kotel bi se moral "ustaviti" že pred koncem gorenja ali pa bi sistem pregreval.
Material, konstrukcija in zaščita pred korozijo
Večina običajnih hranilnikov tople vode je izdelana iz jeklene pločevine (S235JR ali podobna razred), z notranje strani obdelana s premazom ali emajlirano prevleko, ali pa je brez prevleke (v primeru čistih ogrevalnih puferjev, kjer voda po prvotnem odzračevanju ostane stoječa in nekorozivna). Prestižni rezervoarji tople vode za sanitarno vodo so lahko emajlirani ali iz nerjavečega jekla.
Za rezervoarje tople sanitarne vode in kombinirane posode (kjer pride v stik s pitno vodo) je zaščita površine kritična. Najpomembnejša zaščita je pri tem magnezijeva (magnezijeva) anoda – žrtvovana kovinska palica, ki se elektrolitsko raztopi namesto jeklene posode. Anodo je treba redno preverjati in zamenjati.
Za običajne inštalacije so na voljo na primer zaščitne anode iz magnezijeve zlitine s pocinkano kapico in kontrolnim sistemom – 5/4" × 400 mm, premer 32 mm, ki so opremljene s kontrolno vtičnico, ki omogoča hitro vizualno preverjanje stanja anode brez njenega popolnega izvlečenja. Za višje rezervoarje je primernejša daljša različica – anoda 5/4" × 700 mm – ki pokriva večjo površino notranjosti posode. Za večje rezervoarje v razponu 300–600 litrov, kjer ni potrebno kontrolno napravo, je primerna standardna anoda 5/4" × 400 mm s pocinkano kapico.
Več o zaščitnih anodah, njihovi funkciji in zamenjavi preberite v članku Zaščitna anoda v hranilniku – kaj je to, kdaj in kako jo zamenjati.
Priključitev akumulacijskega rezervoarja v sistem – osnovne sheme
Pravilno hidravlično priključevanje pufra je enako pomembno kot pravilna prostornina. Napačno priključevanje lahko povzroči, da se vroča voda v posodi meša s hladno vodo brez učinka akumulacije ali da krogi med seboj hidravlično motijo. Obstaja več tipičnih shem priključevanja.
Serijsko priključitev (neposredna priključitev)
Kotel → pufer → ogrevalni krog. To je najpreprostejša shema, kjer pufer stoji med kotlom in razdelilnikom ogrevalnih krogov. Voda iz kotla vstopa v zgornji del pufra, hladna voda iz ogrevalnih krogov se vrača v spodnji del. Zaradi naravne stratifikacije (vroča voda je lažja in se dviga navzgor, hladna pada navzdol) se v posodi ustvari temperaturni gradient, ki omogoča učinkovito črpanje energije.
Puffer kot hidravlični razdelilnik
V sistemih, kjer ima kotel drugačen pretok kot ogrevalni krogi (na primer kotel s fiksnim pretokom v primerjavi z mešalnimi krogi s spremenljivim pretokom), deluje pufer tudi kot hidravlični razdelilnik – ločuje pretočne razmerja obeh strani. To je značilna konfiguracija pri toplotnih črpalkah s fiksno hitrostjo kompresorja.
Paralelno priključevanje več virov
Pri kombinaciji več virov toplote (na primer lesni kotel + toplotna črpalka ali kotel + sončni kolektor) se vsi viri napolnijo v skupni pufer, iz katerega se oskrbujejo vsi ogrevalni krogi. To je najzahtevnejša shema, vendar tudi najučinkovitejša, saj omogoča sistemu, da samodejno izbere cenejši vir toplote.
Praktični nasveti za priključitev
Nekaj načel, ki sem se jih naučil iz prakse in ki so običajno na projektih vir težav:
- Vedno dovajte vročo vodo v zgornji del pufra, hladna povratna voda pa se vrača v spodnji del. Nikoli ne mešajte vročega dovoda s hladnim povratnim vodnikom na istem mestu – uničili boste stratifikacijo.
- Namestite termometre (senzorje) na vsaj dve višini hranilnika – zgornjo in spodnjo tretjino. Regulacija brez informacije o temperaturnem profilu hranilnika je slepa.
- Zagotovite zadostno razdaljo vratnih odprtin dovoda in izhoda od robov posode. Če so vratne odprtine preblizu, voda skratuje neposredno med dovodom in povratno vejo brez uporabe prostornine posode.
- Ne nameščajte puferja daleč od kotla – vsak meter dolgega cevi brez izolacije je izguba energije. V kotlovnici bi moral pufer stati čim bližje viru toplote.
- Zagotovite varnostni ventil in raztezno posodo na primarnem krogu. Pufer pri polnem napolnjenju drži veliko količino tlačne vroče vode – brez tlačnega zavarovanja gre za resno varnostno tveganje.
Celoten postopek namestitve, vključno z lokacijo in priključkom, podrobneje opisuje članek Montaža akumulacijskega rezervoarja – postopek, priključitev in postavitev v kotlovnici.
Stratifikacija – zakaj je razslojevanje vode v posodi ključno
Stratifikacija je fizikalni pojav, pri katerem se voda v rezervoarju naravno razvrsti v plasti glede na temperaturo. Vroča voda (nižja gostota) ostane zgoraj, hladna (večja gostota) se usede na dno. Če je rezervoar pravilno priključen in upravljanje sistema ga ne meša po nepotrebnem, lahko imamo v enem rezervoarju vročo plast 80 °C zgoraj in hladno plast 30 °C spodaj hkrati.
To je izjemno koristno iz več razlogov. Talno ogrevanje potrebuje le nizko temperaturo (35–40 °C) – lahko ga oskrbujemo iz srednje cone rezervoarja. Radiatorji z višjo temperaturo jemljejo vodo iz zgornje cone. Lesni kotel dobi povratno vodo iz spodnje hladne cone, kar mu omogoča delovanje z velikim temperaturnim razliko in s tem tudi visoko učinkovitostjo. Če rezervoar ne bi bil dobro priključen in bi se vse plasti mešale, bi izgubili ta koristni učinek.
Naprave za podporo stratifikacije (stratifikacijske cevi, difuzorji) se uporabljajo v rezervoarjih z večjo zmogljivostjo, kjer bi lahko pretok vode nenehno motil slojevitost. V običajnih domačih rezervoarjih je dovolj, da se upoštevajo osnovna pravila priključitve.
Izolacija hraničnega rezervoarja in postavitev v kotlovnici
Akumulacijska posoda, ki ni dobro toplotno izolirana, izgublja energijo tudi takrat, ko nihče ne kuri. Izgube pripravljalnega ogrevanja (standby losses) lahko pri slabi izolaciji v zimskem obdobju znašajo več kilovatnih ur dnevno – kar se v sezoni sešteje na več sto kilovatnih ur nepotrebno izgubljenega toplote.
Večina kakovostnih proizvajalcev dobavlja posode z odstranljivo penasto izolacijo debeline 50–100 mm (PU pena ali mineralna volna pri višjih delovnih temperaturah). Če kupujete posodo brez izolacije ali želite izboljšati izolacijo, lahko dokupite dodatno izolacijsko plašč. Naložba se vedno izplača.
Postavitev posode v kotlovnici mora izpolnjevati več pogojev: zadostni prostor okoli posode za servisni dostop (najmanj 50 cm od stene na strani anode in servisnih vrat), dostop do varnostnih ventilov, dovolj prostora za hidravlično priključitev brez ostrih ovinkov in bližina vira toplote, ki minimizira dolžino priključnega cevovoda.
Akumulacijski rezervoar v kombinaciji s toplotnim črpalko in solarnim sistemom
Kombinacija toplotne črpalke (TČ), sončnih kolektorjev in hranilnika toplote je danes vse bolj razširjena konfiguracija. To je sistem z velikim potencialom prihrankov, vendar tudi s kompleksnimi hidravličnimi in regulacijskimi zahtevami.
V tipični instalaciji solarna energija + toplotna črpalka + hranilnik deluje sistem tako: sončni kolektorji polnijo hranilnik skozi spodnji izmenjevalnik, ko sije sonce. Če hranilnik ni dovolj napolnjen (na primer v oblačnem vremenu ali ponoči), toplotna črpalka polni sistem od zgoraj. Ogrevalni krogi odvzemajo toploto iz različnih višin hranilnika glede na svojo temperaturno potrebo. Regulacija mora biti nastavljena tako, da toplotna črpalka ne zažene nepotrebno, dokler so na voljo sončni presežki.
To je tema tako obsežna, da je posvečena samostojnemu članku v tem Znanstvenem centru: Akumulacijska posoda v sistemu s toplotno črpalko ali sončnim kolektorjem. Priporočam ga vsakomur, ki načrtuje takšno kombinacijo.
Električni grelni element v hranilniku
Mnogi hranilniki imajo pripravljene odprtine za vgradnjo električnega grelnega elementa (priključne prirobnice z uporovnim ogrevanjem). Ta element služi kot rezervni ali dopolnilni vir toplote – na primer v prehodnem obdobju, ko je toplotna črpalka v servisnem izklopu, ali kot nočno dogrevanje pri cenejši tarifi električne energije.
Izbor pravilne prirobnice (njenih moči, napajanja, regulacije) je podrobno razložen v članku Električni grelni element v akumulacijskem rezervoarju – vgradnja in izbor prirobnice.
Najpogostejše napake pri izbiri in namestitvi akumulacijskega rezervoarja
Iz prakse vem, da se najpogostejše napake ponavljajo znova in znova. Povzemam tiste, s katerimi se najpogosteje srečujem:
- Podcenjen volumen – kupec kupi najcenejši 500-litrski rezervoar za 30 kW lesni kotel. Kotel se v eni uri popolnoma napolni, rezervoar je poln in kotel mora zmanjšati vleko, začne se usedati, proizvaja CO in dima. Rešitev je preprosta, vendar draga – zamenjati rezervoar z večjim.
- Napačno priključevanje vratu – dovod in povratna voda na isti strani in višini posode. Voda se pretaka skozi rezervoar brez akumulacije. Rezervoar ne opravlja nobene funkcije.
- Manjkajoča ali poškodovana anoda – rezervoar za toplo vodo brez kontrole anode 5–7 let. Zaščitna anoda je porabljena, plašč rezervoarja začne korodirati. Rezultat: nov rezervoar za več tisoč evrov.
- Pomanjkanje toplotne izolacije – rezervoar nameščen v hladni kotlovnici brez izolacijskega plašča. Toplotne izgube so ogromne, sistem ni učinkovit.
- Slaba regulacija polnjenja in praznjenja – rezervoar se polni tudi poleti, ko se ne ogreva, ali se toplotna črpalka vklaplja po nepotrebnem, ker regulacija nima informacije o stanju rezervoarja.
- Nezadostna tlačna varnost – varnostni ventil manjka ali je prevelik. Pri pregrevanju sistema lahko pride do nevarne situacije.
Več o možnih okvarah in njihovih simptomih najdete v članku Pogoste okvare akumulacijskih posod in rezervoarjev – vzroki in rešitve.
Nasveti za podaljšanje življenjske dobe in prihranek naložb
Akumulacijska posoda ni naprava, ki jo kupite, namestite in nato pozabite nanjo. Njena življenjska doba je odvisna od rednega vzdrževanja, še posebej pri hranilnikih tople sanitarne vode. Nekaj praktičnih nasvetov:
- Preverite anodo vsakih 2 let, zamenite jo, ko je poraba več kot 2/3 volumna palice (več informacij v članku Kako podaljšati življenjsko dobo hranilnika – vzdrževanje in reden servis).
- Ohranjate temperaturo ogrevalne vode v rezervoarju v območju, ki ga predpisuje proizvajalec – ekstremne temperature (nad 95 °C) pospešujejo korozijo in obrabo tesnil.
- Najmanj enkrat letno preverite stanje varnostnega ventila in odzračevalnikov.
- Redno preverjajte tlak v raztezni posodi – podtlak v raztezni posodi povzroča ponavljajoče se polnjenje in praznjenje sistema, kar vnaša kisik in povzroča korozijo.
- Priporočam, da vodite preprost servisni zapis za vsako naročilo – datum namestitve, volumen, uporabljena anoda, datumi kontrol. To vam bo prihranilo veliko razprav o garanciji.
Najpogostejša vprašanja o izbiri hranilnika toplote (FAQ)
Ali moram imeti akumulacijsko posodo, če imam sodoben kondenzacijski plinski kotel?
Ni nujno, vendar je lahko koristno. Sodobni kondenzacijski kotli imajo široko modulacijo moči (običajno 20–100 % nazivne moči) in obvladajo regulacijo brez pufra. Če pa imate več ogrevalnih krogov z različnimi temperaturami (radiatorji + tla), lahko pufer služi kot hidravlična spojka, ki ločuje te kroge. Za sam kotel ni nujno potreben pufer, vendar se za hidravlično bolj zapletene sisteme splača.
Ali je lahko pufer prevelik?
Teoretično da, vendar je to v praksi redek problem. Prevelik rezervoar se dlje časa polni, kar je lahko pri kotlih na trda goriva pomanjkljivost – kotel ugasne prej, kot rezervoar doseže polnjenje. Vendar se v praksi večji rezervoar veliko bolje izplača kot majhen. Če imate dvome, izberite večji volumen – tega ne boste obžalovali.
Razlika v življenjski dobi pufra ogrevalne vode in rezervoarja tople sanitarne vode je naslednja: Pufra ogrevalne vode je običajno zasnovan za daljšo življenjsko dobo, saj je izpostavljen nižjim temperaturam in manjšim obremenitvam v primerjavi z rezervoarjem TÚV. Pufra ogrevalne vode je običajno izdelan iz debelejšega materiala in ima bolj robustno konstrukcijo, kar mu omogoča, da vzdrži več ciklov segrevanja in ohlajanja brez poškodb. Rezervoar TÚV, ki je namenjen shranjevanju tople vode za sanitarno uporabo, je izpostavljen višjim temperaturam in pogostejšim spremembam temperature, kar lahko povzroči hitrejše staranje materiala in zmanjšanje življenjske dobe. Rezervoarji TÚV so običajno izdelani iz tanjših materialov in imajo manj robustno konstrukcijo v primerjavi s pufri ogrevalne vode. Na splošno lahko rečemo, da ima pufra ogrevalne vode daljšo življenjsko dobo kot rezervoar TÚV, vendar je to odvisno od specifičnih pogojev uporabe in kakovosti izdelave.
Puffer ogrevalne vode ima mnogo daljšo življenjsko dobo – običajno 20–30 let pri običajnem obratovanju, saj se voda recirkulira v zaprtem krogu, ne vsebuje kisika ali kalcijevih oblog. Zbiralnik tople sanitarne vode deluje s pitno vodo, ki prinaša minerale (trdota vode), kisik in biološke nevarnosti. Brez rednega vzdrževanja anode in dezinfekcije lahko zbiralnik tople sanitarne vode propade že v 8–12 letih.
Bolje je imeti en velik rezervoar ali dva manjša?
To je odvisno od konfiguracije sistema in razpoložljivega prostora. Dva manjša rezervoarja, povezana vzporedno (zaporedna povezava se pri pufferoh ne priporoča), lahko ponudita večjo fleksibilnost – en rezervoar lahko uporabljate kot primarni, drugega pa kot konico. Za običajne družinske hiše pa je en pravilno dimenzioniran rezervoar ekonomsko in hidravlično enostavnejši.
Če kotlovnica nima dovolj prostora za zahtevano prostornino rezervoarja, lahko izberete manjšo velikost rezervoarja ali pa razmislite o namestitvi dodatnega rezervoarja.
To je zelo pogost scenarij v starih kotlovnicah. Rešitev so lahko visoki vitki rezervoarji z majhnim tlorisnim obsegom ali rezervoarji z vodoravno montažo (nekateri proizvajalci jih ponujajo). Druga možnost je postaviti rezervoar v sosednjo sobo – tehnična soba, garaža – vendar morate kompenzirati toplotne izgube dolgega povezovalnega cevovoda s kakovostno izolacijo. Redko, vendar včasih, je rešitev tudi spremeniti projekt in zmanjšati zmogljivost vira, če je bil sistem predimenzioniran.
Ali lahko priključim sončni sistem na običajen hranilnik brez toplotnega izmenjevalca?
Ne, če solarna vez vsebuje antifrizo (propilen glikol ali etilen glikol). Te antifrize ne smejo biti v neposrednem stiku s pitno vodo ali s toplotno vodo v zaprtem sistemu brez posebnih dovoljenj. Solarna vez mora biti vedno ločena z izmenjevalnikom toplote. Pufer s toplotnim izmenjevalnikom je za solarne sisteme nujen pogoj.
Zaključek – kako pri izbiri ne preoblikovati
Izbira akumulacijskega rezervoarja ni raketna znanost, vendar zahteva sistematičen pristop. Če si zapomnite le tri stvari iz tega članka, naj bodo to naslednje: prvič, pravilna prostornina – raje večja kot manjša, izračunajte jo glede na moč vira in ne na oko. Drugič, pravilna vrsta – pufer brez izmenjevalnika za zaprto ogrevalno sistem, pufer z izmenjevalnikom za sončno ali toplotno črpalko s posebnim medijem. Tretjič, pravilno priključevanje – vroča voda od zgoraj, hladna od spodaj, stratifikacija je vaš prijatelj.
Če se pripravujete na konkrétny projekt a váháte s výběrem, podívejte se na naše produkty v kategorii akumulačné nádoby – od kompaktních řešení jako PUFFER PSS 50 (57 l) pro menší systémy až po větší objemy pro kotle s vyšším výkonem. Pro každou zakázku doporučuji nejprve přepočítat potřebný objem a teprve poté vybrat konkrétní produkt.
Imate vprašanje o tej temi?
Ne morete se odločiti ali rešujete konkretno situacijo v vašem gospodinjstvu? Pišite nam – z veseljem vam bomo svetovali.