Zaščita pred povratnim tokom: kdaj potrebujem protipovratno loputo v jašku?
Zaščita pred povratnim tokom: kdaj potrebujem protipovratni ventil v jašku?
Protipovratni ventil v jašku je tema, ki se na prvi pogled zdi tehnično banalna – gre namreč le za preprost mehanski element, ki prepušča vodo v eno smer in se v nasprotni smeri zapre. Toda ravno ta navidezna preprostost povzroča, da se na to v praksi pozabi, podcenjuje njeno pomembnost in v mnogih primerih se namesti nepravilno ali pa sploh ne. Posledice so potem precej dražje kot sam ventil: poplavljena klet, poškodovana naprava, poplava kanalizacijske vode v kleti ali nesreče na črpalni napravi. Ta članek podrobno razpravlja o temi – od fizikalnega principa povratnega toka prek konkretnih situacij v praksi do tehničnih parametrov izbire pravega ventila za določen tip jaška.
Kaj je povratni tok in zakaj nastane?
Brzkovanje je pojav, pri katerem se voda (ali odpadna voda) giblje v cevovodnem sistemu v nasprotni smeri, kot je predvideno. V primeru kanalizacije to pomeni, da odplake ali deževnica tečejo iz javne kanalizacijske mreže nazaj v priključek in od tam v hišo, klet ali jašek. V primeru oskrbe s pitno vodo lahko brzkovanje pomeni, da voda iz sistema "odteče" nazaj v vodnjak ali v javno vodovodno omrežje, kar povzroča težave s kontaminacijo ali izgubo tlaka.
Glavni vzroki za povratni tok so:
- Preobremenitev kanalizacijskega omrežja – ob intenzivnih padavinah se kanalizacija napolni preko zmogljivosti in tlak v ceveh se obrne. To je daleč najpogostejši scenarij v praksi.
- Izpad črpalke v črpalni postaji – ko črpalka preneha delovati, se stolpec vode v tlačnem cevovodu zaradi gravitacije vrne nazaj v jašek ali rezervoar.
- Vodni udar (hidravlični udar) – nenadno zaustavitev črpalke ustvarja tlačno valovanje, ki lahko povzroči povratni tok tudi pri običajnem obratovanju.
- Napačno priključitev gravitacijskega odtoka – če gravitacijski odtok izteka v kanalizacijo, ki je med poplavo pod tlakom, je povratni tok neizogiben brez zaščite.
- Sifonski učinek – pri negativnem tlaku v cevovodu (npr. pri hitrem praznjenju velike količine vode) lahko nastane podtlak, ki potegne vodo nazaj.
Kje v vodovodnem in kanalizacijskem sistemu resnično obstaja nevarnost povratnega toka?
Iz lastnih izkušenj lahko povem, da kupci zelo podcenjujejo mesta, kjer povratni tok dejansko ogroža. To ni le velika poplava – velik del nesreč se zgodi pri običajnem dežju, ki traja 30–60 minut, če je kanalizacija starejša ali dimenzionirana za manjše pretoke. Oglejmo si konkretne scenarije:
1. Revizijska šachta z gravitacijskim odtokom v kanalizacijo
To je klasični primer. Revizijska jaška služi za priključitev hišne kanalizacije na javno kanalizacijsko omrežje. Če je dno jaške nižje ali na isti ravni kot gladina v kanalizaciji ob poplavi, se voda vrne. Praksa kaže, da ima večina starejših pozidanih območij revizijske jaške brez kakršne koli zaščite, lastniki hiš pa to ugotovijo šele ob prvi večji nevihti.
Rešitev je dno jaška s protipovratnim ventilom 400/160 – revizijski jašek za kanalizacijo, ki vključuje mehanizem ventila neposredno v dno jaška. Ta rešitev je konstrukcijsko čistejša kot dodatno nameščen ventil v cevi, saj odpravlja tveganje spregledanja pri montaži in hkrati omogoča vizualni pregled ter morebitno ročno zaprtje ventila.
2. Prečrpna kanalizacijska šachta – izpad črpalke
Pri prečrpavanju šahtov je situacija drugačna. Tu ne grozi povratni tok iz javne mreže, ampak iz samega tlačnega cevovoda črpalke. Ko se črpalka ustavi (načrtovan postanek, izpad električne energije, okvara), se stolpec vode v tlačnem cevovodu zaradi gravitacije vrne nazaj v jašek. Pri daljšem tlačnem cevovodu (npr. 5–10 metrov in več) lahko ta volumen predstavlja desetine litrov, kar nepotrebno obremenjuje jašek in sproži črpalko zaman. Še slabše je, če pride do hidravličnega udarca – nenaden povratni tok lahko poškoduje cevovod ali samo črpalko.
Pregradne jaške, kot je prečrpna kanalizacijska jaška MIDI 1600x1000 ali prečrpna kanalizacijska jaška MIDI 1300x1000, so običajno opremljene z tlačnim cevovodom z vgrajenim protipovratnim ventilom ali prirobniškim vratom za njegovo vgradnjo. To je standardni del kompletne sestave – brez protipovratnega ventila ne bi mogla prečrpna postaja zanesljivo delovati.
3. Vodomerna škatla in zaščita oskrbe s pitno vodo
V vodomernih jaških primarno ne gre za zaščito pred povratnim tokom odpadne vode – gre za naprave za merjenje odvzema pitne vode iz oskrbovalnega omrežja. Kljub temu je tudi tu lahko protipovratni ventil pomemben, in sicer v dveh primerih:
- Zaščita pred povratnim tokom v javni vodovod – standard STN EN 1717 zahteva, da je vsaka inštalacija pitne vode zaščitena pred povratnim sesanjem kontaminirane vode v javno omrežje. Protipovratni ventil za vodomerom je v teh primerih obvezen ali močno priporočljiv.
- Zaščita črpalke pri hišni vodovodni napravi – če je na vodovod ali vodnjak priključena hišna vodovodni naprava s hidroforom, protipovratni ventil na sesalnem cevovodu preprečuje sifonski učinek in izgubo predtlaka sistema.
Pri vodomernih jaških, kot je vodomerni jašek krožni PP 1300x1000 plastični samostoječi, se loputa praviloma vgradi na izhodnem vratu jaška, za vodomerom. Pri večjem premeru, kot je vodomerni jašek krožni PP 1600x1000 plastični samostoječi, je dovolj prostora za vgradnjo tudi obsežnejše armaturne skupine, vključno z loputo, filtrom in tlačnim regulatorjem.
Tehnični tipi povratnih loput: kaj obstaja in kaj izbrati?
Zatiralci niso le ena stvar – obstaja več konstrukcijskih tipov, vsak primeren za druge pogoje. Njihova zamenjava lahko privede do nefunkcionalnosti ali prezgodnje obrabe.
Krogelni ventil (krogelna loputa)
Zatirni element je krogla, ki se pri povratnem toku prevrne in zapre sedlo. Zelo preprosta konstrukcija, minimalna vzdrževanje. Primerna za odpadno vodo s trdnimi delci, ker krogla ni občutljiva na majhne nečistoče. Pomanjkljivost: zahteva določen pretok za odpiranje (večja izguba višine). Uporablja se predvsem v kanalizacijskih sistemih.
Klapa s sklopno ploščo (klopna klapa)
Klasična konstrukcija z vrtljivim pokrovom na osi. Odpre se s tlakom tekoče vode, ob zaustavitvi pretoka pa se zaradi gravitacije ali vzmeti zapre. Primerna za večje premerje (DN 100, DN 150, DN 200 in več). Občutljivejša na nečistoče, če so v odtočni vodi grobi mulji, se lahko tesnilo zamaši in loputa ne tesni dobro. V črpalnih sklopih se najpogosteje uporablja ravno ta tip.
Zatiralec s vzmetjo (tihi zapiralec)
Zapira se hitreje kot gravitacijska, s čimer zmanjšuje vodni udar. Idealna za sisteme s pogostimi zagoni črpalke ali pri tlačnih ceveh z večjim prevodom (nad 5 metrov). Vzmet povečuje upor pri pretoku, kar je treba upoštevati pri dimenzioniranju črpalke.
Vgrajena loputa v dnu jaška
Posebna kategorija – loputa je vgrajena neposredno v plastično dno revizijske jaške. Prednost je, da tvori en sam kompaktni element brez tveganja nepravilnega priključka. Primer je ravno dno jaške s protipovratnim ventilom 400/160, kjer je ventil del vhodno-izhodnega vratu jaške s premerom DN 160. Ta rešitev je izjemno praktična pri novogradnjah ali prenovah, kjer se jaška popolnoma spremeni.
Ko je protipovratni ventil zakonsko obvezen in kdaj je le priporočljiv?
V Sloveniji je zaščita pred povratnim tokom v kanalizaciji urejena z več predpisi. Najpomembnejši je zakon št. 442/2002 Z. z. o javnih vodovodih in javnih kanalizacijah, ki nalaga obveznost preprečitve ogrožanja javne mreže zaradi povratnega toka. Tehnične zahteve natančneje določata STN EN 13564 (zaščitni sistemi pred povratnim tokom za odpadno vodo) in STN EN 1717 (zaščita pitne vode pred onesnaženjem zaradi povratnega toka).
V praksi velja:
- Obvezno: Protipovratni ventil (ali drugo certificirano zaščitno sredstvo) je obvezno pri vsakem priključku hišne kanalizacije na javno kanalizacijsko omrežje, če obstaja resnično tveganje povratnega toka (običajno kletni odtočni sistemi, nameščeni pod nivojem kanalizacijskega kanala).
- Obvezno: Zaščita pred povratnim sifonskim učinkom pri pitni vodi (STN EN 1717) – vsako napravo, kjer obstaja nevarnost kontaminacije javnega omrežja zaradi povratnega toka, mora imeti zaščito.
- Močno priporočljivo: Protipovratni ventil na tlačnem cevovodu črpalne postaje – ni vedno izrecno zakonsko zahtevano, vendar je del pravilne tehnične rešitve in proizvajalci črpalk ga zahtevajo za ohranitev garancije.
- Priporočeno: Revizijske jaške na območjih s zgodovinsko preobremenjeno kanalizacijo ali na poplavnih območjih.
V vseh primerih velja: če niste prepričani, zakon vas obvezuje, da se posvetujete s ponudnikom javne kanalizacije. Ti imajo na voljo zmogljivostno oceno kanalizacije in lahko določijo, ali je povratni tok resnična nevarnost na določenem mestu.
Dimenziranje protipovratnega ventila: kakšen premer in kakšna tlačna razred?
Protipovratni ventil mora biti pravilno dimenzioniran glede na premer cevi in predvideni pretok. Poddimenziranje povzroča prekomerne tlačne izgube (črpalka deluje nepotrebno težko, povečuje se poraba in obraba), prevelika dimenzija pa povzroči, da se ventil pri majhnih pretokih odpre le delno in tesnilna površina je neenakomerno obremenjena.
Osnovna pravila za dimenzioniranje:
- DN lopute = DN cevi. To je temeljno – nikoli ne zmanjšujte premer lopute v primerjavi s cevmi zaradi "varčevanja".
- Za kanalizacijske priključke družinskih hiš je značilen premer DN 100 ali DN 150. Za industrijske objekte in večje stanovanjske stavbe DN 200 in več.
- Za tlačne cevi črpalnih postaj se uporablja DN 50 do DN 100 glede na moč črpalke.
- Tlačna stopnja: Za gravitacijske kanalizacijske sisteme zadošča PN 4 (pritisk do 4 barov). Za tlačne sisteme (črpalni iztok) izberite najmanj PN 10, pri globokih vrtinah in močnih črpalkah PN 16.
- Material: Za odpadno vodo PP ali PVC z gumijastim tesnilom. Za pitno vodo uporabite ventile, certificirane za stik s pitno vodo (označba KTW ali ACS).
Posebno vprašanje je postavitev lopute v navpični ali vodoravni cevi. Ne vsak tip lopute deluje v obeh položajih – krogelne lopute so na splošno neodvisne od položaja, nagibne lopute z gravitacijskim zapiranjem delujejo samo v vodoravni cevi ali s posebno usmeritvijo osi. Vedno preberite tehnični list proizvajalca!
Najpogostejše napake pri namestitvi in obratovanju protipovratnega ventila
V letih dela s strankami sem videl ducate primerov, kjer je bil protipovratni ventil nameščen, vendar ni deloval, ker je bilo nekaj zanemarjeno. Tukaj so najpogostejše napake:
Vgradnja lopute na nedostopnem mestu
Protinapetostni ventil mora biti dostopen za pregled in čiščenje. Kupci ga včasih vgradijo neposredno v betonski temelj ali v težko dostopni del cevi z obrazložitvijo, da "tam nikoli nič ne bo". Po letu obratovanja se sedlo zamaši s kalom, ventil pušča in pride do poplave. Škatla, na primer revizijska, je ravno za ta namen zasnovana – ventil je v njej dostopen od zgoraj, skozi pokrov.
Napačna orientacija (inštalacija "od zadaj")
Vsaka loputa ima označeno smer pretoka (puščica na telesu). Pozabljivost ali nepremišljenost pri montaži povzroči, da loputa ovira normalen odtok in voda se dvigne v sistemu. Navidezno trivialna napaka, ki se v stresu med montažo zgodi veliko pogosteje, kot bi si mislili.
Pomanjkanje revizijskega odprtja pri ventilih v seriji
Če je loputa nameščena na dolgem delu cevi brez revizijskega T-kosov ali jaška, je njeno čiščenje zahteva demontažo celotnega odseka. Vedno načrtujte sistem tako, da je loputa dostopna brez rušenja.
Zapomnitev ročnega zapiranja pri loputi v jašku
Nekatere lopute z vgrajenim ročnim zaporom omogočajo ročno zapiranje pred predvideno poplavo (npr. pred nevihto). Če kupec ne pozna te funkcije ali loputa ni dostopna, je ta možnost nepotrebna.
Kombinacija lopute z nepravilnim naklonom cevi
Gravitacijska kanalizacija mora imeti pravilen naklon (običajno 1–3 % glede na premer). Če je naklon premajhen, voda v ceveh zastaja in se blato useda tik pred loputo, kar povzroči, da se ta zatakne v odprtem položaju.
Redno vzdrževanje in pregled protipovratnega ventila
Protipovratni ventil ni naprava za pozabljenje. Njegova pravilna funkcija je odvisna od tega, ali je sedež čist, tesnilo nepoškodovano in gibljivi deli prosti. Priporočeni interval kontrol:
- Ročna – vizualna kontrola (odprite poklop šahte, preverite stanje lopute, po potrebi ročno zavrtite ali dvignite pokrov).
- Vsakih 2–3 let – fizična demontaža, čiščenje sedla in telesa lopute, kontrola tesnila.
- Po vsaki večji poplavi – obvezno preverite, ali loputa deluje (ni se zamašila in tesno zaprla). Kanalizacijska voda ob poplavi prenaša maščobe, vlaknine in grobe delce, ki lahko poškodujejo loputo.
- Pred zimo – pri jaških, kjer obstaja nevarnost zmrzovanja mehanizma (površinski ali plitvo vkopani jaški), preverite temperaturo v jašku in po potrebi dopolnite toplotno izolacijo pokrova.
V našem Znanstvenem centru smo podrobneje obravnavali teme pravilnega polaganja jaškov in njihovega vzdrževanja v člankih Globina polaganja jaška: kako pravilno postaviti jašek pod raven zmrzovanja in Pogosti okvari jaškov in črpalk: vzroki in rešitve.
Kombinacija protipovratnega ventila z dodatnimi elementi zaščite
Protipovratni ventil je močan, vendar ne vedno zadostuje sam. V praksi se kombinira z dodatnimi ukrepi:
Protipovratni ventil + črpalna postaja
V kletkah, kjer gravitacijski odtok ni mogoč (dno kleti je nižje od kanalizacije), postane primarna zaščita prav črpališče – vsa odtočna napeljava je priključena na črpališče, od koder črpalka potisne odpadno vodo nad nivo kanalizacije. Protipovratni ventil na izhodu nato preprečuje povratne tokove iz tlačnega cevovoda. To je najvarnejša in najzanesljivejša rešitev za globoke kleti, kjer poplava ogroža ponavljajoče. Več o tej rešitvi najdete v članku Montaža prečrpovalne kanalizacijske šahte: kaj morate vedeti pred namestitvijo.
Protipovratni ventil + vonjave (sifon)
Protipovratni ventil ne preprečuje vdor kanalizacijskih plinov (vodikov sulfid, metan) – za to so namenjeni sifoni z vodnim tesnilom. V revizijskih jaških z ventilom je treba vedno preveriti, ali so vsi vhodni cevi opremljeni s sifoni, sicer lahko pri dolgotrajnem obratovanju ventila brez pretoka vonjave prodrejo skozi sedlo ventila v hišo.
Zamrežna loputa
Pri zelo občutljivih objektih (arhivi, strežniške sobe, dragocene kleti) se vgradita dve loputi v seriji. Verjetnost hkratnega odpovedi obeh je za red nižja. Takšna rešitev zahteva ustrezno velikost jaška in revizijski dostop do vsakega lopute posebej.
Praktični primeri in izkušnje iz prakse
Stranka v Bratislavi, starej družinski hiši, klet 1,2 m pod terenom. Kanalizacija se gravitacijsko odvaja neposredno v kanalizacijski sistem skozi revizijsko jašo brez protipovratnega ventila. Med poletnim neurjem (110 mm padavin v 40 minutah) kanalizacija ni zmogla odvajati vode, tlak se je obrnil in skozi priključek se je v klet steklo približno 15 cm odpadne vode. Škoda: uničeni bojlerji, električna inštalacija, shranjeni pohištvo. Rešitev, ki smo jo predlagali: zamenjava dna revizijske jaše z dnom s protipovratnim ventilom in dopolnitev z lovilnim jamo s potopno črpalko kot rezerva. Cena tega ukrepa je bila neznatna v primerjavi z nastalo škodo.
Nova gradnja, družinska hiša s prečrpovalno kanalizacijsko škatlo. Črpalka je bila nameščena, vendar tlačna cev ni imela povratnega ventila. Rezultat: ob vsakem zaustavitvi črpalke se je stolpec vode (4,5 m tlačne cevi, premer DN 50) vrnil nazaj zaradi gravitacije. Črpalka se je zato takoj znova zagnala, kratek čas delovala, spet ustavila – tako imenovana nihalna obratovalna. Ležaji črpalke so zdržali 8 mesecev namesto običajnih 5–7 let. Namestitev preprostega vzmetnega povratnega ventila DN 50 je popolnoma rešila problem.
Vodomerna škatla pri vrtini z lastnim vodnjakom. Stranka ni namestil protipovratni ventil na sesalno cev črpalke. Ob vsakem izpadu tlaka v vodarni je črpalka izgubila predtlak in ob ponovnem zagonu je morala "na suho" - črpala zrak namesto vode. Rezultat: pregrevanje črpalke in ponavljajoči se izpadi. Enostavni samostojni protipovratni ventil na sesalni cevi je problem popolnoma odpravil.
Problematiko izbora pravega tipa jaška podrobno razpravljamo tudi v članku Kako izbrati jašek: vodomerni, revizijski ali črpalni?, kjer boste našli celovit pregled celotne kategorije jaškov, vključno z njihovimi funkcijami in medsebojnimi razlikami.
Kje kupiti in kaj preveriti pri izbiri?
Pri izbiri protipovratnega ventila in škatle vedno priporočamo:
- Preverite, ali je loputa certificirana v skladu z ustreznim evropskim standardom (EN 13564 za odpadno vodo, EN 1717 za pitno vodo).
- Preverite združljivost materiala s medijem (PP in PVC za odpadno vodo, medenina/nerjavno jeklo za pitno vodo).
- Preveriti razpoložljivost rezervnih tesnil in tesnilnih plošč – nekateri cenejši izdelki nimajo na voljo rezervnih delov in jih je treba po 3–5 letih popolnoma zamenjati.
- Pri integriranih rešitvah (dno jaška s loputo) preverite dimenzijski standard vrat, da ustreza uporabljeni cevi (SN 8, SN 10, DN 100, DN 160 itd.).
Pogosta vprašanja (FAQ)
Morate imeti protipovratni ventil, če je vaš dom na ravnini in je kanalizacija globoko pod hišo?
Če je izhod vaše kanalizacijske priključne cevi (mesto priključitve na kanalizacijski sistem) znatno višji od maksimalne gladine v kanalizacijskem sistemu med poplavo, je tveganje za povratni tok nizko in loputa ni obvezna. V večini primerov pa to lahko preverite le s posvetovanjem z upravljavcem javnega kanalizacijskega sistema, ki ima hidrologične podatke. Če imate dvome, je loputa poceni zavarovanje – njena vgradnja vas bo stala precej manj kot čiščenje po poplavi.
Ali lahko namestim povratni ventil sam, ali potrebujem strokovnjaka?
Odvisno od konkretne rešitve. Integrirano dno jaška s protipovratnim ventilom, kot je dno jaška s protipovratnim ventilom 400/160, je konstrukcijsko preprosto in se z njim lahko spopade vešč domači mojster. Kompleksnejši primeri (rezanje obstoječega betonskega cevovoda, povezovanje več sistemov, ventili v tlačnem cevovodu) zahtevajo strokovnjaka, idealno s certifikatom za kanalizacijska dela. Napačna vgradnja ventila je slabša od nobenega ventila – lahko pride do lažne občutke varnosti, medtem ko ventil v resnici ne deluje.
Življenjska doba protipovratnega ventila je odvisna od materiala, iz katerega je izdelan, in pogostosti uporabe. Običajno je to 10–15 let. Zamenjati ga je treba, če se pojavijo znaki obrabe, kot so puščanje, zatikanje ali izguba tesnosti.
Kakovostne PP in PVC lopute za gravitacijsko kanalizacijo imajo življenjsko dobo 15–20 let ob rednem vzdrževanju. Gumijasti tesnili (sedlo tesnilo, manšeta) zahtevajo zamenjavo vsakih 5–8 let, odvisno od pogostosti obremenitve in agresivnosti medija. Medeninasti ali nerjavni loputi za pitno vodo zdržita 20–30 let. Lopute v črpalnih sklopih so bolj obremenjene (ponavljajoči udarci pri zagonu črpalke) in jih je treba letno pregledovati.
Protipovratni ventil mi povzroča težave pri odtoku – voda zastaja pred ventilom. Kaj delam narobe?
Najpogostejši razlog je nezadostni padec kanalizacijskih cevi pred loputo (manj kot 1 %), ali loputa s prevelikim odpiranjem (tlačna izguba pri odpiranju). Preverite naklon cevi in ga po potrebi povečajte na najmanj 1,5–2 %. Druga možnost je zamašitev sedeža lopute, ki preprečuje njeno popolno odpiranje – loputo je treba očistiti. Če težave vztrajajo, razmislite o zamenjavi z vrsto lopute z nižjo izgubo višine (npr. krogla namesto nagibne).
Da, protipovratni ventil lahko zmrzne pozimi.
Da, če je jašek premalo poglobljen ali slabo toplotno izoliran. Zamrznjena loputa ostane bodisi odprta (izgubi zaščitno funkcijo) ali zaprta (blokira odtok). Zato je ključno pravilno vgradnja jaška pod globino zmrzovanja – na Slovaškem se giblje od 80 cm na jugu do 120 cm na severu in v višjih legah. Podrobnosti o globini vgradnje najdete v članku Globina vgradnje jaška: kako pravilno namestiti jašek pod raven zmrzovanja.
Ali potrebujete protipovratni ventil tudi za deževno kanalizacijo?
Če je deževna kanalizacija priključena na skupno (enotno) kanalizacijsko omrežje, veljajo enaka pravila kot za gospodinjsko kanalizacijo – protipovratni ventil je potreben, če je vtok ali iztok pod kritično gladino kanalizacije. Če gre za ločeno deževno kanalizacijo ali priključitev na vodni tok (potok, reka), se situacija presoja individualno. Pri vrtnih ribnikih, priključenih na deževno kanalizacijo, ščiti protipovratni ventil na odtočni cevi ribnik pred umazano vodo iz kanalizacije v primeru poplave.
Zaključek: protipovratni ventil je poceni varovalka z veliko vrednostjo
Protipovratni ventil je komponenta, ki v pravilno izbranem tipu, na pravem mestu in z rednim vzdrževanjem zanesljivo ščiti vaš dom pred eno najneprijetnejših nesreč – povratkom odpadne vode. Vrednost te zaščite je neprimerno večja od cene samega izdelka. Nasprotno pa lahko njegova odsotnost ali nepravilna namestitev povzroči škodo v tisočih do deset tisočih evrov.
Če rešite novo revizijsko jašek, dopolnitev zaščite obstoječega sistema ali popolno črpalno rešitev za kletno kanalizacijo, vse ustrezne izdelke najdete v kategoriji Šachty in rezervoarji. Pri izbiri nas ne oklevajte kontaktirati – vsaka situacija je drugačna in prava izbira je odvisna od konkretnih pogojev vaše priključne točke, globine kanalizacije in narave gradnje.
Imate vprašanje o tej temi?
Ne morete se odločiti ali rešujete konkretno situacijo v vašem gospodinjstvu? Pišite nam – z veseljem vam bomo svetovali.