Talno ogrevanje cena

Načelo računske metode

Celoten asortiment najdete v kategoriji talno ogrevanje – sistemske plošče, cevi, razdelilniki, regulacija in električne grelne mreže.

Računska metoda za osnovne primere temelji na naslednjih predpostavkah:

• porazdelitev temperatur (temperatura zraka in projektna temperatura) je enakomerna,

• toplotne izgube so izračunane za razmere ustaljenega stanja ob predpostavki nespremenljivih lastnosti, kot so npr. temperature, značilnosti gradbenih konstrukcij itd.

• od njenega rezultata je odvisna tudi cena talnega ogrevanja

Računski postopek za osnovne primere se lahko uporabi za večino stavb:

• v katerih višina prostorov ne presega 5 m,

• ki se ogrevajo ali za katere se predpostavlja, da se ogrevajo na zahtevano stalno temperaturo,

• v katerih se predpostavlja, da sta temperatura zraka in operativna temperatura enaki,

V slabo toplotno izoliranih stavbah ali v času segrevanja z ogrevalnimi sistemi:

• z velikim deležem konvekcijske komponente prenosa toplote, npr. s toplozračnim ogrevanjem,

• pri ploskovnih ogrevalnih sistemih s pomembno sevalno komponento, npr. s talnim ali stropnim ogrevanjem, pri katerih lahko nastane izrazita razlika med temperaturo zraka in operativno temperaturo ter odstopanje od enakomerne porazdelitve temperatur v prostoru, lahko pride do bistvenega odstopanja od osnovnega primera. Najprej se izračunajo toplotne izgube. Ti rezultati se nato uporabijo za določitev projektne toplotne obremenitve, ki je pomembna pri določanju cene talnega ogrevanja.

Pri izračunu projektnih toplotnih izgub ogrevanega prostora je treba upoštevati naslednje:

• projektno transmisijsko toplotno izgubo, ki pomeni toplotno izgubo v zunanjost zaradi prevajanja toplote skozi mejne konstrukcije ter prenos toplote med ogrevanimi prostori, ker se sosednji prostori ogrevajo ali se običajno predpostavlja, da se ogrevajo na različne temperature; za sosednje prostore v sosednjem stanovanju se na primer predpostavlja, da se lahko ogrevajo na določeno temperaturo, ki ustreza nenaseljenemu stanovanju,

• projektno prezračevalno toplotno izgubo, ki pomeni toplotno izgubo v zunanjost zaradi prezračevanja ali infiltracije skozi ovoj stavbe ali prenos toplote s prezračevanjem iz enega ogrevanega prostora v drug ogrevan prostor znotraj stavbe. (STN EN 12831)

Projektne toplotne izgube sicer ne vplivajo na ceno talnega ogrevanja, vendar se izrazito poznajo pri doseganju toplotnega ugodja.

Koraki računskega postopka za ogrevani prostor so naslednji (glejte sliko):

• določitev vrednosti zunanje projektne temperature in povprečne letne zunanje temperature,

• določitev stanja prostorov (ogrevan ali neogrevan) in določitev vrednosti notranje projektne temperature vsakega ogrevanega prostora,

• določitev dimenzijskih in toplotnih značilnosti vseh gradbenih konstrukcij za vse ogrevane ali neogrevane prostore,

• izračun specifične transmisijske toplotne izgube in njeno množenje s projektno temperaturno razliko; rezultat je projektna transmisijska toplotna izguba,

• izračun specifične prezračevalne toplotne izgube in njeno množenje s projektno temperaturno razliko; rezultat je projektna prezračevalna toplotna izguba,

• izračun skupne projektne toplotne izgube ogrevanega prostora kot vsote projektnih transmisijskih toplotnih izgub in projektnih prezračevalnih toplotnih izgub,

• izračun toplotne moči za segrevanje ogrevanega prostora, tj. dodatne moči, potrebne za izravnavo vpliva prekinjenega ogrevanja,

• izračun skupne projektne toplotne obremenitve ogrevanega prostora kot vsote skupne projektne toplotne izgube in toplotne moči za segrevanje. (STN EN 12831)

Ko so vrednosti določene in izračunane, so odločilni dejavnik za izračun cene talnega ogrevanja.

Računski postopek za del stavbe ali celotno stavbo

Za dimenzioniranje vira toplote, npr. izmenjevalnika ali kotla, je treba izračunati skupno projektno toplotno obremenitev dela stavbe ali celotne stavbe. Računski postopek temelji na rezultatih izračuna po posameznih prostorih. Koraki računskega postopka za del stavbe ali celotno stavbo so naslednji:

• seštevanje projektnih transmisijskih toplotnih izgub vseh ogrevanih prostorov brez upoštevanja prenosa toplote znotraj določenih sistemskih meja, da se izračuna skupna projektna transmisijska toplotna izguba za del stavbe ali celotno stavbo,

• seštevanje projektnih prezračevalnih toplotnih izgub vseh ogrevanih prostorov brez upoštevanja prenosa toplote znotraj določenih sistemskih meja, da se izračuna skupna projektna prezračevalna toplotna izguba za del stavbe ali celotno stavbo,

• seštevanje skupne projektne transmisijske toplotne izgube in skupne projektne prezračevalne toplotne izgube, da se izračuna skupna projektna toplotna izguba za del stavbe ali celotno stavbo,

• seštevanje vrednosti toplotnih moči za segrevanje vseh ogrevanih prostorov, da se izračuna skupna toplotna moč za segrevanje za del stavbe ali celotno stavbo, ki je potrebna za izravnavo vpliva prekinjenega ogrevanja,

• izračun skupne projektne toplotne obremenitve za del stavbe ali celotno stavbo kot vsote skupne projektne toplotne izgube in skupne toplotne moči za segrevanje. (STN EN 12831)

• na koncu se na podlagi ugotovitev izračuna cena talnega ogrevanja

Izračun in dimenzioniranje sevalne ogrevalne površine

Značilnost sevalnih ogrevalnih površin je, da sevalna komponenta toplotne moči prevladuje nad konvekcijsko. Da se ta prevlada doseže, imajo sevalne ogrevalne površine običajno obliko gladkih ravnih plošč, brez reber in izboklin, ki bi povečevale delež prenosa toplote s konvekcijo.

Površinska temperatura teh površin (z vidika prenosa toplote ravnih plošč), ki jih cevi pravzaprav segrevajo lokalno, ni enakomerna. Zato je pri teoretičnem izračunu sevalnih ogrevalnih površin najprej treba določiti:

• najprej povprečno površinsko temperaturo tP (pri površinah, ki jih segreva ogrevalni medij, ki teče po ceveh) in nato

• toplotno moč Q (°C) oz. specifično toplotno moč q (W. m-2) (izračunano podobno kot pri običajnih grelnih telesih).

Pri izračunu talne ogrevalne površine se izhaja iz predpostavke, da povprečna površinska temperatura tal ne bo presegla higiensko dopustnih vrednosti, pri čemer bo toplotna moč talne ogrevalne površine pokrivala toplotne izgube ogrevanega prostora. Višina toplotne moči in cena talnega ogrevanja sta med seboj povezani.

Pri izračunu sevalne ogrevalne površine se izhaja iz predpostavke, da povprečna površinska temperatura ne bo presegla higiensko dopustnih vrednosti, pri čemer bo toplotna moč ogrevalne površine pokrivala toplotne izgube ogrevanega prostora. Sevalne ogrevalne površine nizkotemperaturnega ogrevanja so lahko konstrukcijsko izvedene:

• z vgrajenimi cevmi,

• z lamelnimi ogrevalnimi površinami.

Pri izračunu toplovodnega talnega ogrevanja se izhaja iz naslednjih meril:

- toplotno ravnovesje ogrevane notranjosti,

- toplotne izgube prostorov,

- toplotnotehnični izračun ogrevanih tal,

- hidravlični izračun ogrevanih tal,

- celovit algoritem prenosa toplote in snovi.

Zadnji, a nič manj pomemben dejavnik pri nakupu je tudi cena talnega ogrevanja.

TOPLOTNO RAVNOVESJE NOTRANJOSTI S TALNIM OGREVANJEM

Za zagotovitev toplotnega ravnovesja notranjosti s talnim ogrevanjem opredelimo osnove prenosa toplote, njegovo matematično formulacijo, pogoje toplotnega ugodja in toplotno moč.

PRENOS TOPLOTE PRI TALNEM OGREVANJU

Pri sevalnem načinu ogrevanja notranjosti , (slika spodaj), ogrevalna površina P oddaja toplotni tok s sevanjem brez posredovanja zraka v prostoru- okoliškim hladnejšim površinam notranjosti, pri čemer vedno velja, da je učinkovita temperatura tu višja od temperature zraka.

Pri tem je sevalna ogrevalna površina P nameščena v eni ali na eni od gradbenih konstrukcij (v prvem primeru je P vgrajena oziroma neločljiva od gradbene konstrukcije, v drugem primeru je samostojna), to je strop, stena ali tla. Takrat govorimo o ploskovnem sevalnem stropnem, stenskem ali talnem ogrevanju.

Cene talnega ogrevanja, tj. posameznih izdelkov za pripravo in montažo, najdete na naših straneh.

Uporabljena literatura:

Dušan Petráš: Toplovodno talno ogrevanje

Dušan Petráš: Nizkotemperaturno ogrevanje in obnovljivi viri energije

PhD. Štefan Papučík, PhD. Radovan Nosek, PhD. Richard Lenhart: Ogrevanje