Stroški obratovanja Vitotron – koliko stane ogrevanje z električnim kotlom

Izdelke še vedno pripravljamo.

Lahko pa si ogledate tudi druge kategorije.

Stroški obratovanja Vitotron – koliko dejansko stane ogrevanje z električnim kotlom

Ko kupec pride v trgovino in vpraša o električnem kotlu, je prvo vprašanje po ceni naprave skoraj vedno enako: »In koliko me bo to stalo letno?« To je logično vprašanje – investicijska cena kotla je enkratna zadeva, toda obratovalne stroške plačujete vsako leto, vsako zimo, skozi celotno življenjsko dobo sistema. In prav tukaj pride trenutek, ko je treba biti iskren in konkreten, ne izogibajoč se marketinškim trikom.

Ta članek obravnava obratovalne stroške električnega kotla Viessmann Vitotron iz vseh relevantnih zornih kotov – od osnovne fizike porabe prek tarif in izračunov do dejanskih izkušenj iz prakse. Hkrati primerjamo situacije, ko električni kotel daje ekonomski smisel, in kdaj bi morali razmisliti o drugi rešitvi.

Osnovno načelo: električni kotel = 100 % izkoristek

Električni kotel je z vidika fizike popolnoma neposreden: vsak vat električne energije, ki ga porabi, se pretvori v toploto. Brez izgub pri zgorevanju, brez odvoda dimnih plinov, brez izgub v dimniku. Učinkovitost električnega kotla je torej po definiciji 100 %. To je njegova velika prednost pred plinskimi, oljnimi ali kotli na trda goriva, kjer je dejanska učinkovitost, ki jo je mogoče doseči v obratovanju, nižja.

Stroški obratovanja električnega kotla so torej odvisni praktično samo od dveh parametrov:

Količina toplotne energije, ki jo vaš dom dejansko potrebuje – izmerjena v kWh na leto (ali na sezono)
Cena električne energije v vašem tarifnem načrtu – merjeno v €/kWh

Vračun je potem preprost: Letni stroški = Letna poraba toplote (kWh) × Cena električne energije (€/kWh). Brez dodatne kemije. Zato bomo celoten članek razdelili na ti dve ključni spremenljivki in ju nato združili v realne scenarije.

Koliko toplotne energije vaš dom dejansko potrebuje

To je prvi ključni predpogoj, ki ga mnogi podcenjujejo. Poraba toplote je odvisna predvsem od toplotne izolacije stavbe, podnebne regije, navad prebivalcev in nastavitev sistema. V praksi se srečujemo z velikimi razlikami.

Značilna poraba toplote glede na vrsto stavbe

Energetska zahtevnost stavb se navaja v kWh/(m²·leto) – torej koliko kilovatnih ur toplote porabi en kvadratni meter talne površine na leto. Vrednosti iz prakse so naslednje:

Stara panelna stanovanjska stavba (pred obnovo): 150 – 250 kWh/m²·leto
Starejši družinski dom (pred 1990, brez izolacije): 180 – 280 kWh/m²·leto
Prenovljena družinska hiša s toplotno izolacijo: 80 – 140 kWh/m²·leto
Novo zgradba v standardu B (energijski razred): 50 – 80 kWh/m²·leto
Nizkoenergijska hiša: 30 – 50 kWh/m²·leto
Pasivna hiša: pod 15 kWh/m²·leto

Za praktični izračun vzemimo tipičen družinski dom 120 m² po običajni prenovi – torej s toplotno izolacijo fasade, zamenjavo oken, vendar brez rekuperacije. Predpostavimo porabo 100 kWh/m²·leto. Skupna letna poraba toplote za ogrevanje bo torej 12.000 kWh. Temu je treba prišteti ogrevanje sanitarne vode – za 4-člansko gospodinjstvo še dodatnih cca 2.500 – 3.500 kWh/leto. Skupna poraba električnega kotla vključno s sanitarno vodo je torej okoli 14.000 – 16.000 kWh/leto.

Za manjši stan 60 m² (panelna hiša, izolirana) z eno osebo je lahko ta vrednost tudi 4 000 – 5 000 kWh/leto. Za večjo starejšo hišo 200 m² brez obnove mirno 30 000 – 40 000 kWh/leto.

Cena električne energije – ključna spremenljivka, ki jo lahko vplivate

Drugi ključni dejavnik – in tisti, kjer lahko kot lastnik kotla aktivno posežete – je cena električne energije. Električni kotli na Slovaškem delujejo predvsem v teh tarifnih situacijah:

Tarifa D1 – univerzalna gospodinjstvo

Če nimate posebne tarife, plačate enako ceno za električno energijo kadarkoli v dnevu. V letu 2024-2025 se ta cena giblje v razponu 0,18 – 0,22 €/kWh vključno z vsemi stroški in DDV (odvisno od distribucijskega območja in dobavitelja). Za izračun bomo uporabili srednjo vrednost 0,20 €/kWh.

Pri tarifi D1 in letni porabi toplote 15 000 kWh boste plačali: 15 000 × 0,20 = 3 000 € letno. To je za družinsko hišo s starejšim gradbenim standardom res visoka vsota, zato ima električni kotel v tej tarifi smisel predvsem za manjše površine ali dobro izolirane hiše.

Tarifa D6/D7 – nizkotemperaturni/nočni tarifi (HDO)

To je scenarij, ki električne kotle Vitotron naredi ekonomsko zanimive. Distribucijske družbe ponujajo za odjemalce z akumulacijskim ogrevanjem ali električnimi kotli z bojlerjem znižano ceno električne energije v določenih urnih pasovih – t. i. HDO (hromadno daljinsko upravljanje). Cenejša električna energija se običajno zagotavlja 8, 16 ali 22 ur dnevno glede na posamezno tarifo in distribucijsko območje.

Nizka tarifa se v letu 2024-2025 giblje okoli 0,12 – 0,15 €/kWh, visoka tarifa okoli 0,20 – 0,24 €/kWh. V praksi to pomeni, da če večino ogrevanja načrtujete v poceni urah (npr. ponoči ogrevate zalogovnik tople sanitarne vode in akumulacijsko posodo), se efektivna povprečna cena električne energije zniža na 0,13 – 0,16 €/kWh.

Pri tem scenariju in porabi 15.000 kWh: 15.000 × 0,14 = 2.100 € letno – prihranek v primerjavi z D1 je torej približno 900 € letno samo s spremembo tarife.

Lastna fotovoltaika – sprememba igre

Vse več strank kombinira električni kotel Vitotron s fotovoltiko sistemom. Ta kombinacija ima odličen smisel ravno zato, ker lahko električni kotel fleksibilno porablja odvečno elektriko iz sončnih panelov – v bistvu gre za najpreprostejši akumulator, če je kotel priključen na bojler ali akumulacijsko posodo.

V poletnih mesecih in v prehodnem obdobju lahko FV sistem pokrije večino stroškov za toplo vodo, v spomladanskem in jesenskem obdobju pa pomaga tudi pri ogrevanju. Realna efektivna cena lastne električne energije za samooskrbo je praktično nič (po amortizaciji naložbe). Kombinacija Vitotron + FV + rezervoar tople vode je danes ena najbolj priljubljenih naročil, s katerimi se srečujemo.

Konkretni izračuni obratovalnih stroškov – realni scenariji

Zdaj bomo združili obe spremenljivki v konkretne primere iz prakse. Ti scenariji so sestavljeni na podlagi resničnih tipov kupcev, ne modelnih primerov iz brošur.

Scenarij 1: Dvosobno stanovanje 60 m², panelna hiša po obnovi, Bratislava

Stanovanjska enota v panelni hiši po izolaciji in zamenjavi oken. Ena oseba, zahtevana temperatura 21 °C. Poraba toplote približno 70 kWh/m²·leto = 4 200 kWh/leto. TÚV še približno 1 500 kWh/leto. Skupaj ~5 700 kWh/leto.

Tarifa D1 (0,20 €/kWh): 1 140 € / leto → približno 95 €/mesec
Tarifa D6 z HDO (0,14 €/kWh povprečje): 798 € / leto → približno 67 €/mesec

Za ta scenarij je primeren Viessmann Vitotron 100 0,4 – 8,0 kW, ki bo pokril energetske potrebe stanovanjske enote z zadostno rezervo.

Scenarij 2: Družinska hiša 120 m², novogradnja razreda B, osrednja Slovenija

Stanovanjska hiša zgrajena po letu 2015, dobro izolirana, z rekuperacijo zraka. Poraba približno 60 kWh/m²·leto = 7.200 kWh/leto za ogrevanje. Topla voda za 4-člansko družino dodatnih približno 3.000 kWh/leto. Skupaj ~10.200 kWh/leto.

Tarifa D1 (0,20 €/kWh): 2 040 € / leto → približno 170 €/mesec
Tarifa D6 z HDO (0,14 €/kWh povprečje): 1 428 € / leto → približno 119 €/mesec
S FV 5 kWp (pokritje ~30 %): ~1 000 € / leto → cca 83 €/mesec

Za večjo hišo s segrevanjem sanitarne vode je idealna kombinacija Viessmann Vitotron 100 1,0 – 24,0 kW s 3-potnim preklopnim ventilom in senzorjem rezervoarja, ki omogoča krmiljeno izmenjevanje med ogrevanjem in segrevanjem sanitarne vode – to bistveno zmanjša potreben izhod in s tem tudi tarifo.

Scenarij 3: Starej družinski dom 180 m² brez izrazite prenove, severna Slovenija

Zidan hiša iz 80. let, delno izolirana (samo fasada), zamenjena stara okna, vendar brez talnega ogrevanja ali rekuperacije. Poraba približno 140 kWh/m²·leto = 25.200 kWh/leto. TÚV 3.500 kWh/leto. Skupaj ~28.700 kWh/leto.

Tarifa D1 (0,20 €/kWh): 5 740 € / leto
Tarifa D6 z HDO (0,14 €/kWh povprečje): 4 018 € / leto

Za ta scenar je električni kotel kot primarni vir toplote ekonomsko neizvedljiv – letni stroški so nesprejemljivo visoki. Tu bi bil primernejši drug vir (toplotna črpalka, peleti, plin), električni kotel pa bi služil kot rezerva ali dopolnilo. To je pomembna informacija, ki jo je treba kupcu odkrito povedati.

Vpliv regulacije in inteligentnega upravljanja na stroške

Ena od najbolj podcenjenih področij varčevanja pri električnem kotlu je pravilno nastavitev regulacije. Iz prakse vemo, da lahko isti kotel, ista hiša in ista tarifa povzročijo 15–25-odstotno razliko v letni porabi samo zaradi tega, kako je kotel nastavljen in upravljan.

Ekvitermna regulacija

Vitotron 100 podpira ekvitermno regulacijo – to pomeni, da se temperatura ogrevalne vode samodejno prilagaja zunanji temperaturi. Ob zmerni vremenski situaciji kotel ogreva vodo le na 40 °C namesto 70 °C, s čimer prihrani energijo. Pravilno nastavljena ekvitermna krivulja lahko prihrani 10–15 % letne porabe.

Nočni padec in območja aktivnosti

Vsak stopinja Celzija znižanja temperature v prostoru ustreza približno 6 % prihranka energije. Nočno znižanje s 21 °C na 18 °C v 8-urnem obdobju torej prihrani v povprečju 10–12 % energije letno. Vitotron 100 ima ta program v standardu in njegovo pravilno programiranje je ena prvih stvari, na katero opozorimo pri predaji naročila.

Kombinacija s HDO signalom

Regulator lahko deluje s HDO signalom – pri cenejših urah pusti kotel teči na polni moči in segrevati zalogovnik, pri dražjih urah pa se poraba minimalizira ali izklopi. Če je sistem pravilno zasnovan (zadostno velik zalogovnik TÚV, po možnosti akumulacijski rezervoar), je mogoče več kot 80 % energije kupiti po ugodni tarifi.

Fiksni vs. variabilni stroški – kaj vse je treba upoštevati

Stroški obratovanja niso samo električna energija. Celotno sliko sestavljajo:

Fiksni letni stroški

Distribucijski stroški za električno energijo: te plačujete ne glede na porabo, običajno 150 – 350 €/leto glede na glavno varovalko (za kotel z večjo močjo je potrebna višja varovalka)
Redno vzdrževanje kotla: električni kotel Vitotron je v tem pogledu ugoden – ne zahteva letnega servisa kot plinski kotel (čiščenje gorilnika, kontrola dimnih plinov). Priporočeni servisni interval je vsakih 2 leti, cena servisa 80 – 150 €
Revizija elektroinštalacije: pri električnem kotlu je obvezna redna revizija, običajno vsakih 3 – 5 let, cena 50 – 100 €

Variabilni stroški

Elektrika, porabljena za ogrevanje – glavna postavka, izračunana zgoraj
Električno ogrevanje sanitarne vode – če je kotel povezan s hranilnikom
Zamenjava grelnih elementov – pri pravilni uporabi (brez kalcija, s pripravo vode) je življenjska doba grelnih elementov 15 – 25 let; zamenjava enega elementa stane 80 – 200 € vključno z delom

V primerjavi s plinskim kotlom tukaj manjka strošek za letni pregled gorilnika (80–200 €/leto), čiščenje dimnika (40–80 €/leto) in strošek za distribucijo plina (50–150 €/leto). Te prihranke pri vzdrževanju delno kompenzirajo višji strošek za energijo.

Vitotron 100 proti EKCO.TM – s stališča delovanja

V kategoriji električnih kotlov Viessmann se poleg serije Vitotron 100 pojavlja tudi Viessmann EKCO.TM 10-30 – trifazni električni kotel za večje moči. Z vidika delovanja je princip enak (100 % izkoristek), razlika je v maksimalni moči (do 30 kW) in torej primernosti za večje objekte ali industrijske obrate. Če je vaš dom večji ali imate obsežnejši komercialni objekt, je EKCO.TM ustrezna alternativa, vendar se obratovalni stroški izračunajo na enak način.

Za običajne družinske hiše je Viessmann Vitotron 100 1,0 – 24,0 kW dovolj tudi za večje objekte, pri čemer modulacijska moč od 1 kW močno pomaga v prehodnem obdobju, ko se kotel ne potrebuje zagnati na polno – s tem se varčuje energija.

Kdaj se električni kotel Vitotron splača – in kdaj ne

To je vprašanje, ki si ga je treba odgovoriti iskreno. Električni kotel ni idealna rešitev za vsako hišo – in kupec si zasluži dobiti resnično informacijo, ne le prodajni argument.

Električni kotel je ekonomsko smiseln v naslednjih primerih:

Stanovanje ali manjša hiša z nizko toplotno izgubo (do 5 kW moči)
Dobro izolirana novogradnja ali nizkoenergijska hiša
Nepremičnina brez dostopa do plina in brez možnosti vgradnje dimnika
Zaloga primarnega vira toplote (toplotna črpalka + Vitotron kot rezerva)
Kombinacija s fotovoltskim sistemom in hranilnikom sanitarne vode
Počitniška koča z nizko frekvenco uporabe
Objekt, kjer bi bila vgradnja plina ali toplotne črpalke nesorazmerno draga

Električni kotel je ekonomsko neugoden v naslednjih primerih:

Stara hiša brez izrazitega toplotnega izoliranja z visoko toplotno izgubo (nad 10 kW)
Objekt z dostopnim plinom in brez posebnih razlogov za električno alternativo
Glavni vir toplote za večjo družinsko hišo v regiji z dolgo ogrevalno sezono

Več o izbiri pravega modela lahko izveste v članku Kako izbrati električni kotel Viessmann Vitotron – na kaj se osredotočiti in o izračunu potrebne moči v članku Kakšna moč Vitotrona potrebujem za svoj dom ali stanovanje.

Primerjava z drugimi viri toplote – kaj kažejo dejanska števila

Za popolnost navajamo primerjavo letnih obratovalnih stroškov za isto hišo (120 m², poraba 12.000 kWh toplote/leto, brez TÚV) pri različnih virih toplote. Cene so približne za leto 2024-2025 na Slovaškem:

Vir toplote	Cena energije	Izkoristek	Stroški energije/leto	Servis/leto	Skupaj/leto
Električni kotel – D1	0,20 €/kWh	100 %	2 400 €	~40 €	2 440 €
Električni kotel – HDO D6	0,14 €/kWh	100 %	1 680 €	~40 €	1 720 €
Plinski kondenzacijski kotel	0,082 €/kWh	97 %	1 015 €	~200 €	1 215 €
Toplotna črpalka zrak-voda	0,20 €/kWh (COP 3,0)	300 %	800 €	~150 €	950 €
peleti	0,072 €/kWh	90 %	960 €	~200 €	1 160 €
Električni kotel + FV 5 kWp	mešanica ~0,10 €/kWh	100 %	1 200 €	~40 €	1 240 €

Iz tabele je razvidno, da je električni kotel na standardni tarifi energetsko najdražji, vendar se njegova pozicija dramatično izboljša pri tarifi HDO in še posebej v kombinaciji s fotovoltaiko. Pomembno je tudi primerjati skupne stroške lastništva – toplotna črpalka sicer prihrani letno, vendar je njena investicijska cena 10- do 15-krat višja od cene električnega kotla. Povračilo razlike v investiciji lahko traja 8 do 12 let.

Praktični nasveti za zmanjšanje obratovalnih stroškov Vitotrona

Na podlagi izkušenj iz naročniške prakse navajamo konkretne ukrepe, ki dejansko znižujejo stroške:

Preklopite na tarifo HDO čimprej – kontaktirajte distribucijsko podjetje in dobavitelja električne energije ali preverite, ali ima vaš dom nameščen HDO sprejemnik. To je najhitrejši način, da prihranite 20–30 % pri električni energiji.
Investirajte v bojler za toplo vodo – večji bojler (200 – 300 litrov) omogoča ogrevanje samo v poceni urah in pokrije potrebo po topli vodi v dražjem pasu. Oglejte si tudi članek Priključitev Vitotron na sistem z bojlerjem ali bojlerjem za toplo vodo.
Znižajte temperaturo ogrevalne vode – če imate talno ogrevanje, zadostuje 35 – 45 °C namesto 70 °C pri radiatorjih. Nižja temperatura = manj toplotnih izgub v cevovodu = nižja poraba.
Nastavite nočno znižanje – znižanje za 3 °C ponoči prihrani dejansko 8 – 12 % energije. V praznih prostorih nastavite 16 – 17 °C.
Redno odzračujte sistem – zrak v radiatorjih zmanjšuje učinkovitost ogrevanja in kotel deluje težje. Izvedite pregled pred vsako ogrevalno sezono.
Preverite izolacijo cevi – toplotne izgube na neizoliranih ceveh (npr. v kleti ali garaži) se pri električnem kotlu neposredno odražajo na računu. Poceni izolacija cevi se lahko povrne v 1–2 letih.
Hidravlično uravnoteženje – nepravilno uravnotežena naprava povzroči, da so nekateri prostori pregreti, drugi pa hladni, medtem ko skupna poraba raste. Enkratno hidravlično uravnoteženje s strani inštalaterja znatno izboljša udobje in varčnost.
Kombinacija s FV – če razmišljate o fotovoltaiki, načrtujte priključitev tako, da presežna energija najprej gre v rezervoar tople sanitarne vode. Obstajajo preprosti regulatorji (npr. preusmerjevalnik moči), ki to rešujejo brez nepotrebno drage baterije.

Vplivi na okolje in emisije – vedno pomembnejši dejavnik

S povečevanjem deleža obnovljivih virov v elektroenergetskem sistemu Slovenije in EU se spreminja tudi emisijski faktor električne energije. Medtem ko je bila proizvodnja električne energije na Slovaškem pred desetimi leti močno odvisna od premoga, je danes zaradi jedrske energije, obnovljivih virov in zelene električne energije emisijska zahtevnost električne energije nižja in še naprej pada. To pomeni, da električni kotli z vidika CO₂ odtisa postopoma prekašajo plinske kotle – in to je dejavnik, ki bo vse bolj vplival tudi na regulativno in davčno okolje.

Če napajate Vitotron iz lastne fotovoltaike, ima vaš sistem ogrevanja praktično ničelno ogljično sled – kar je v kontekstu evropske podnebne politike vedno pomembnejši argument, ne le ekološki, ampak tudi ekonomski (izogibanje morebitnim ogljičnim davkom v prihodnosti).

Najpogostejša vprašanja o obratovalnih stroških Vitotron

Električni kotel Vitotron porabi približno 100 kWh na mesec.

Odvisno je od moči, nastavitve in toplotno-tehničnega stanja stavbe. Za orientacijo: pri 8 kW kotlu in ogrevanju 6 – 8 ur dnevno (v povprečju skozi ogrevalno sezono) je mesečna poraba 1 400 – 1 900 kWh. V poletnih mesecih pade na 100 – 200 kWh (samo ogrevanje sanitarne vode, če je kotel povezan s hranilnikom). Skupna letna poraba za družinsko hišo 120 m² v energijski razred B se giblje okoli 8 000 – 12 000 kWh.

Ali se električni kotel bolj splača kot toplotna črpalka?

Z vidika čisto obratovalnih stroškov je toplotna črpalka ugodnejša – poraba električne energije je 3-krat nižja pri enakem toplotnem izhodu. Električni kotel pa ima bistveno nižjo investicijsko ceno (razlika 8.000 – 15.000 €), ničelne zahteve za zunanjo enoto, enostavno montažo in skoraj nič vzdrževanja. Za manjše stanovanja, počitniške hiše ali kot rezerva za toplotno črpalko je Vitotron ekonomsko zanimivejši. Za velik družinski dom kot edini vir toplote je toplotna črpalka praviloma ugodnejša – vendar z daljšim časom vračila razlike v investiciji.

Ali se bo spremenila tarifa električne energije po namestitvi električnega kotla?

Da – to je prednost. Po namestitvi električnega kotla (ali katerega koli električnega ogrevanja) imate pravico zaprositi distribucijsko podjetje za prehod na tarifo s HDO signalom (npr. D6 ali D7 glede na regijo). Ta tarifa ponuja bistveno cenejšo elektriko ponoči in v drugih urah v zameno za to, da lahko distributer v določenih situacijah daljinsko omeji vaš odjem. V praksi so te omejitve minimalne in prihranek je realen. Pred namestitvijo preverite pogoje pri vašem distributerju (ZSE, SSE, VSE).

Kako zelo bo cena električne energije vplivala na moje stroške – kaj če se cene dvignejo?

Električni kotel ima v primerjavi s plinskim kotlom večjo občutljivost na razvoj cen energije, saj je elektrika dražja na kWh kot plin. Po drugi strani je trg z elektriko v Evropi vse bolj povezan z obnovljivimi viri, katerih proizvodni stroški dolgoročno padajo. Najboljša zaščita pred nihanjem cen električne energije je lastna fotovoltaika – ta vam »zaklene« ceno dela porabe na vrednost blizu nič za življenjsko dobo panelov (25+ let). Za izračun scenarijev z različnimi cenami električne energije priporočamo uporabo preprostega kalkulatorja: letna poraba (kWh) × cena (€/kWh) = letni stroški.

Ali je električni kotel primeren za talno ogrevanje?

Da, in še zelo primeren. Talno ogrevanje deluje z nizkotemperaturno vodo (30–45 °C), kar je za električni kotel idealno – deluje učinkovito, brez nepotrebnega pregrevanja. Izogiba se tudi težavam, ki jih imajo plinski kotli z zelo nizko temperaturo povratne vode (kondenzacija na napačnih mestih). Vitotron s finim moduliranjem moči odlično vzdržuje konstantno temperaturo talnega kroga, kar povečuje udobje in zmanjšuje porabo.

Koliko prihranite, če priključite Vitotron na fotovoltaiko?

Odvisno je od velikosti FV sistema in vaše porabe, vendar približno: FV sistem 5 kWp na jugozahodu Slovenije letno proizvede 5.000 do 6.000 kWh električne energije. Če lahko čez dan v prehodnem obdobju (pomlad, jesen) preusmerite tudi samo 2.000 do 3.000 kWh v zalogovnik tople sanitarne vode ali za ogrevanje vode, boste letno prihranili pri ceni 0,20 €/kWh 400 do 600 €. Pri večjem sistemu in akumulacijskem rezervoarju je lahko prihranek še večji. Kombinacija Vitotron + FV + zalogovnik tople sanitarne vode je danes standard pri novogradnjah.

Zaključek: električni kotel Vitotron – ekonomsko razumna izbira pod pravimi pogoji

Električni kotel Viessmann Vitotron ni rešitev za vsakogar, vendar je za prave situacije odlično zasnovana, zanesljiva in ekonomsko upravičena naprava. Ključno je kombinacija prave tarife električne energije (HDO), dobro izolirane stavbe in idealno dopolnitev s fotonapetostnim sistemom. Za manjše hiše in stanovanja, novogradnje in objekte brez plinske priključne cevi je Vitotron zelo solidna izbira tudi s čisto finančnega vidika.

Če razmišljate o določenih modelih, preberite članek Viessmann Vitotron v primerjavi z drugimi električnimi kotli – kaj pravi primerjava in tudi Vitotron s 3-potnim ventilom in senzorjem rezervoarja – kdaj se to izplača, kjer boste našli podrobne informacije o tem, katera konfiguracija v določenem sistemu daje največji ekonomski pomen. Operativni stroški so pomembna številka – vendar je enako pomembno izbrati pravi izhod in pravilno konfiguracijo kotla že od začetka.

Imate vprašanje o tej temi?

Ne morete se odločiti ali rešujete konkretno situacijo v vašem gospodinjstvu? Pišite nam – z veseljem vam bomo svetovali.