Montaža ročnega termostata korak za korakom

Izdelke še vedno pripravljamo.

Lahko pa si ogledate tudi druge kategorije.

Montaža ročnega termostata korak za korakom – popoln vodnik za samostojno namestitev

Ročno nastavljiv termostat je eden najpreprostejših regulacijskih elementov, ki jih najdete v domačem ogrevanju. Kljub temu se pri njegovi montaži zgodi presenetljivo veliko napak – nepravilno priključevanje, napačna lega na steni, izpuščena zaščita pred napetostjo med delom ali podcenjevanje vpliva lokacije na natančnost merjenja. Rezultat je pogosto termostat, ki sicer sveti in reagira, vendar ogrevanja ne vklaplja pravilno, prostor se pregreje ali pa ostane hladen.

Ta članek vas bo vodil skozi celotno namestitev korak za korakom – od priprave orodja in preverjanja električne sheme do končnega testiranja in prvega nastavljanja. Pri tem upoštevam različne vrste kotlov (plinski, električni, toplotne črpalke), različne vrste obremenitev (kotel, conski ventil, električna talna preproga) in različne fizične oblike termostatov, ki se danes običajno prodajajo.

Če še vedno razmišljate, kateri termostat izbrati, si najprej oglejte naš članek Kako izbrati ročni termostat za dom ali primerjalni pregled Ročni vs. digitalni termostat – kateri se bolj splača. Tukaj predvidevamo, da ste termostat že izbrali in želite pravilno namestiti.

Kaj je pravzaprav ročni termostat in kako deluje?

Preden sežete po izvijaču, je vredno vedeti, kaj dejansko nameščate. Ročni termostat je elektromehanska naprava, ki primerja trenutno temperaturo zraka v prostoru z vrednostjo, nastavljeno z vrtljivim kolescem ali ročico. Ko temperatura pade pod nastavljeno vrednost, se kontakt v termostatu zapre (ali odpre – odvisno od priključka) in se kotel ali drug vir toplote vklopi. Ko temperatura doseže nastavljeno raven, se kontakt znova preklopi in ogrevanje se izklopi.

Mehanizem zaznavanja temperature je v večini običajnih ročnih termostatov bimetalni: dve različni kovini, spojeni v trak, se pri spremembi temperature različno raztezata, kar povzroči upogib traku in premik stika. Alternativa je membranski senzor, napolnjen s plinom ali tekočino. Oba principa sta zanesljiva, vendar so danes bolj občutljivi bimetalni tipi pogostejši.

Pomembno za montažo: večina ročnih termostatov deluje na principu suhega kontakta – ne preklaplja 230 V neposredno na kotel, ampak le zapira/odpira krog na sponkah označenih COM in NO (ali C in 1, 2, odvisno od proizvajalca). Nekateri tipi pa potrebujejo tudi delovno napajanje 230 V. Vedno preverite katalog vašega konkretnega modela.

Kaj boste potrebovali pred začetkom montaže

Orodja in pripomočki

Za običajno namestitev ročnega termostata ne potrebujete nič posebnega. Dovolj je:

Ploščati in križni izvijač (velikost PH1/PH2 in majhen ploščati za sponke)
Indikator napetosti (preizkuševalnik) – brezpogojno nujen, nikoli ne delajte brez preverjanja, da je vezje brez napetosti
Multimeter – izbiren, vendar zelo praktičen za merjenje napetosti in preverjanje neprekinjenosti vodnikov
Nivo ali digitalni nivo – da termostat visi naravnost (estetika, pa tudi pravilna funkcija bimetalnega senzorja pri nekaterih vrstah)
Svinčnik in meter – za označevanje položaja lukenj
Vrtalnik s premerom 6 mm – za moznike, če montirate na zidno opeko
6×30 mm moznik in vijak 3,5×25–30 mm (običajno so v kompletu termostata)
Nož ali odstranjevalec žic

Kontrola dobave termostata

Vsak termostat mora biti dobavljen z montažno ploščo (backplate), vijaki in mozniki, opisom sponk in navodili. Pri modelih, kot so Avansa TH1 ali Euroster Q1, je vsebina paketa minimalna, vendar funkcionalna – plošča, vijaki in dvostranski priročnik za namestitev. Pred montažo preberite shemo sponk – je ključna. Če ste jo izgubili, jo najdete vedno na spletni strani proizvajalca ali v podatkovnem listu na atria.si.

Varnost pri delu na prvem mestu

Ročne termostati se priključujejo na omrežni tokokrog 230 V. Čeprav je to običajno nizkonapetostni tokokrog termostata, so sponke kotlov in priključki polnovredni 230 V. Pred kakršnimkoli delom na električni komponenti:

Izključite varovalko vezja, ki napaja kotel ali termostat. Če niste prepričani, katera je, izključite glavni varovalko.
Preverite s testerjem, da na sponkah dejansko ni napetosti. Preizkusite vsak vodnik posebej – včasih je nevtralni vodnik preklopljen in fazni še vedno živ.
Pritrdite stikalo s trakom ali nalepko »NE VKLJUČITI – delo na napeljavi«, če ne delate sami.
Če imate starejšo stanovanje in ne veste, kako je električna napeljava organizirana, pokličite električarja.

Pozor: v večini primerov termostatski kabel (od stenskega kotla) ni napajan neposredno iz vtičnice, ampak iz samega kotla. Kotel lahko deluje in na sponkah je lahko napetost tudi takrat, ko izklopite "termostatsko" vtičnico v sobi. Odklopite kotel iz omrežja ali vsaj preverite stanje sponk z merilnikom.

Izbor pravega mesta za termostat

Položaj termostata na steni ima ključen vpliv na to, kako natančno meri temperaturo in kako pravilno regulira ogrevanje. To ni le formalna navodila iz priročnika – iz prakse vem, da je nepravilna namestitev termostata vzrok težav pri vsaj tretjini strank, ki poročajo, da "termostat ne deluje".

Kjer termostat NE sme biti

Neposredno nad radiatorjem – toplotni tok iz radiatorja bo senzor zavajal. Termostat bo mislil, da je v prostoru 24 °C, čeprav je dejanska temperatura 19 °C.
Za zavesami ali pohištvom – omejena kroženje zraka = upočasnjena reakcija.
Na zunanji steni brez toplotne izolacije – stena bo termostat ohladila, tipalo bo izmerilo nižjo vrednost, kot je dejanska temperatura zraka.
V bližini okna ali vrat – prepih in hladen zrak iz zunanjosti bodo izkrivili merjenje.
Na mestu, kam pade neposredna sončna svetloba – sonce segreva ohišje in senzor, termostat misli, da je topleje, kotel ostane izklopljen.
V kuhinji ali blizu štedilnika – toplota iz kuhanja lahko izkrivi regulacijo za celotno hišo.

Kjer termostat DA spada

Na notranji steni v referenčni sobi (običajno dnevna soba).
V višini 1,2 – 1,5 m od talne površine – v tej coni je temperatura zraka najbližja čutni temperaturi človeka.
Na mestu z zračno cirkulacijo, vendar brez prepiha.
Najmanjša razdalja od radiatorja je 0,5 m, idealno pa na nasprotni steni.

Priprava kablov in kontrola obstoječih vodov

Pred samo montažo preverite stanje ožičenja, ki vodi do termostata. V večini slovenskih stanovanj in hiš iz obdobja panelnih hiš (1970–1990) je termostatski kabel dvožilni – običajno CYKY 2×1 ali JYTY 2×0,5. Za večino ročnih termostatov to zadošča, saj preklapljajo le krmilni signal na kotel.

Če želite zameniti star termostat z novim, sledujte naslednje korake:

Posnemite obstoječe priključke, preden karkoli odklopite.
Označite si barvno označevanje vodnikov in katerim sponkam so priključeni.
Preverite upornost kabla z multimetrom (izmerite med obema vodnikoma na strani kotla pri kratkostičnem stiku na strani termostata – tipična vrednost je 0,5–5 Ω za kabel dolžine 5–15 m).
Če kabla sploh nimate (novogradnja, premestitev termostata), napeljite nov kabel JYTY 2×0,8 ali CYKY 2×1 v škatli.

Pri priključitvi na kotel s sponkami TA (termostat) ali RT preverite, kakšno napetost kotel daje na te sponke. Večina plinskih kotlov (Vaillant, Baxi, Viessmann, Protherm, Bosch) daje na termostatske sponke 24 V AC ali 230 V AC. Ročni termostat mora zdržati to napetost na kontaktih – večina običajnih tipov obvlada 230 V / 6–16 A, za 24 V sisteme pa je potreben termostat, ki je izrecno označen za nizko napetost, ali pa uporaba releja.

Če rešite priključitev ne na kotlov, ampak na električno talno ogrevanje, preberite naš poseben članek Priključitev ročnega termostata na kotlov in talno ogrevanje – tam so podrobno razložene posebnosti za oba primera.

Postopek montaže korak za korakom

Korak 1 – Odklop napajanja in kontrola

Izključite varovalko vezja kotla. S preizkuševalnikom preverite, da na sponkah termostatskega vhoda kotla ni napetosti. To storite tudi na strani, kjer bo stal termostat – včasih je kabel speljan skozi originalni termostat in fazni vodnik je še vedno aktiven. Če niste prepričani, izmerite napetost z multimetrom glede na ozemljitveni vodnik (PE).

Korak 2 – Odstranitev starega termostata (če obstaja)

Večina ročnih termostatov je sestavljena iz dveh delov: sprednjega pokrova (s kolescem in senzorjem) in zadnje montažne plošče. Sprednji pokrov običajno poči s plošče, ko pritisnete vzmet od spodaj ali vstran. Nato odvijte sponke in izvlecite vodnike. Osnovno ploščo odvijte s stene.

Korak 3 – Montaža podnožja novega termostata

Pritrdite novo podlago na steno, s črtalom ali svinčnikom označite položaj lukenj. S vodno tehtnico preverite, da je podlaga ravna. S svedrom s udarnim mehanizmom izvrtajte luknje (premer 6 mm za običajne moznike 6×30 mm), zabijte moznike in privijte podlago. Poskrbite, da podlaga trdno drži – termostat se bo občas obračal z vrtljivim kolescem in sunek bi ga lahko zrahljal.

Korak 4 – Vgradnja in obdelava vodnikov

Izvedba vodnikov skozi odprtino v podstavku. Odstranite izolacijo vsakega vodnika na dolžino 6–8 mm – ne več, odvečni gol vodnik lahko povzroči kratek stik. Pri žičnih vodnikih zavrtite žice, preden jih vstavite v sponko. Nikoli ne vstavljajte v eno sponko več kot enega vodnika, če sponka tega ne dovoljuje.

Korak 5 – Priključitev vodnikov na sponko termostata

Tu je najpomembnejši korak. Priključite vodnike glede na shemo priključkov v vašem priročniku. Tipično označevanje sponk ročnih termostatov:

COM (ali C, ali 1) – skupna sponka
NO (ali 2) – normalno odprti kontakt (obremenitev se vklopi pri padcu temperature)
NC (ali 3) – normalno zaprt kontakt (obremenitev se izklopi ob padcu temperature – manj pogost pri ogrevanju)
N in L – ničelna in fazna žica (samo pri termostatih z lastnim napajalnim krogom, npr. pri osvetlitvi ali digitalnem zaslonu)

Za standardno ogrevanje večinoma priključujete samo COM in NO. Kotel prejme signal "zaženi", ko temperatura pade – kontakt se zapre in zapre krog krmilnega vhoda kotla.

Korak 6 – Namestitev pokrova in preverjanje tesnjenja kabla

Kabel pritrdite na nosilec v podstavku, da ne visi prosto in ne vleče na sponke. Namestite sprednji pokrov termostata na podstavek – mora se trdno zapeti. Zavrtite kolesce po celotnem obsegu, da se prepričate, da nič ne zatika in pokrov ni deformiran.

Korak 7 – Priključitev na strani kotla

Preden vključite napajanje, preverite povezavo tudi na strani kotla. Vsak kotel ima označene sponke za termostat. Plinski kotli Protherm, Vaillant, Baxi imajo običajno sponko za sprednjo ploščo, dostopno po odvijanju dveh do štirih vijakov. Priključite vodnike na sponke TA (termostat) ali RT. Ne pozabite odstraniti morebitnega mostnega vodnika (jumperja) med sponkama – ta je tam od proizvodnje kot začasna zamenjava termostata in ga je treba odstraniti, sicer bo kotel stal.

Korak 8 – Vklop in prvo testiranje

Vklopite stikalno napravo. Kotel bi moral preiti v pripravljalni način. Zavrtite kolesce termostata na vrednost, ki je znatno višja od trenutne temperature v prostoru (npr. če je 20 °C, nastavite 25 °C). Kotel bi moral zagnati. Nato zavrtite kolesce na vrednost, ki je nižja od trenutne temperature (npr. na 15 °C) – kotel bi moral ustaviti. Če se to ne zgodi, je težava v priključitvi – najpogosteje so zamenjani sponki COM in NO.

Posebni primeri in razlike pri različnih tipih termostatov

Termostati z lastnim napajalnim krogom

Modeli kot so Avansa 2003 ali Saswell 919 imajo poleg suhega kontakta tudi lastne napajalne sponke (L in N – faza in nič). Te so potrebne za napajanje notranjega tokokroga (npr. pri ročno nastavljivem digitalnem zaslonu). Napajalni tokokrog in krmilni kontakt sta galvansko ločena, vendar morata biti oba pravilno priključena. Fazo je treba priključiti na sponko L (ne N!) – pri obratnem priključitvi naprava sicer lahko deluje, vendar predstavlja varnostno tveganje.

Termostati za električno talno ogrevanje

Tuka se termostat priključi neposredno v serijo z ogrevalno preprogo ali kabelskim ogrevanjem. Tokovna obremenitev je lahko bistveno višja (6–16 A) in stik termostata mora to obremenitev prenesti. Vedno preverite moč ogrevalne preproge in jo primerjajte z največjo obremenitvijo stika termostata. Pri moči ogrevalne preproge 1500 W in napetosti 230 V je tok 6,5 A – to zmore večina termostatov, toda pri 2000 W (8,7 A) ali 3000 W (13 A) izberite termostat z najmanj 16 A kontaktom.

Montaža na DIN letev (omaročni tipi)

Nekateri ročni termostati (predvsem industrijski tipi) se montirajo na DIN letev v električni omari in imajo samo sponko brez vgrajenega senzorja – temperaturni senzor je zunanji, povezan s kablom. Montaža je potem drugačna: termostat na letev, senzor na steno prostora. Ta tip je v gospodinjstvih manj pogost, toda pri bolj kompleksni namestitvi (npr. kotlovnica + regulacija) se lahko srečate z njim.

Pogosto napake pri montaži in kako se jim izogniti

V tistih letih, ko sem videl različne inštalacije, se je izplačalo zbrati najpogostejše napake, ki se ponavljajo ne glede na tip termostata:

Zabavljen premostitveni žica na kotlu – kotel deluje neprestano, termostat nič ne upravlja. Rešitev: odstraniti premostitveni žico med sponkama termostata.
Prekoračena polariteta – pri napajanem termostatu (L/N) lahko pride do poškodbe ali nepravilnega delovanja, morebiti tudi varnostnega tveganja.
Nepopolnito priviti sponke – vodnik drži, toda pri vibracijah od kotla ali pri običajnem obračanju kolesca se spusti. Vedno povlecite za vodnik, da preverite trdnost spoja.
Prekratek odklopljen konec – gol vodnik štrli iz sponke in se lahko dotakne ohišja ali sosednjega vodnika.
Termostat na nepravilnem mestu – kot smo že omenili, lokacija določa, ali meritev ustreza resničnosti.
Nepravilen tip kontakta (NO vs NC) – kotel buď stojí vždy nebo běží vždy. Řešení: přepnout vodiče ze svorky NO na NC nebo naopak.
Nepreverjanje histereze – po montaži je treba preveriti, pri kakšni odstopanji termostat vklaplja. Če so nihanja prevelika (npr. 3 °C), je morda potrebna kalibracija. O tem govori naš članek Kalibracija in nastavitev ročnega termostata.

Kako testirati termostat po montaži

Po vklopu napajanja izvedite naslednje teste:

Funkcijski preizkus stika: Zavrtite kolesce na maksimum – kotel bi moral zagnati. Zavrtite na minimum – kotel bi moral ustaviti.
Test histereze: Nastavite temperaturo na trenutno vrednost v prostoru (npr. 20 °C). Opazujte, pri kateri dejanski temperaturi se bo kotel vklopil (npr. pri 19,5 °C) in pri kateri izklopil (npr. pri 20,5 °C). Razlika mora biti 0,5–1,5 °C.
Test dolgega cikla: Naj sistem deluje 30–60 minut in opazujte, ali se temperatura v prostoru ohranja okoli nastavljene vrednosti.
Kontrola sponk po 24 urah: Odklopite napajanje, odprite pokrov in preverite, ali so sponke še vedno trdno pritrjene in ali vodniki niso potemneli (kar bi kazalo na slab stik in prehodni upor).

Modeli kot SALUS EUROTEMP RT 10 imajo preprosto sponko in testiranje poteka hitro. Pri bolj zapletenih ročnih termostatih z nastavljivo histerezo si oglejte navodilo za ustrezno nastavitev.

Če termostat po namestitvi ne vklaplja kotla, naredite naslednje: 1. Preverite, ali je termostat pravilno nameščen in ali so vsi priključki dobro povezani. 2. Preverite, ali je termostat nastavljen na ustrezno temperaturo. 3. Preverite, ali je termostat v delovnem stanju (ali sveti indikatorska lučka). 4. Če termostat še vedno ne deluje, lahko poskusite zamenjati baterije (če gre za baterijski termostat). 5. Če nobena od zgornjih rešitev ne pomaga, se obrnite na servisno službo ali strokovnjaka za pomoč.

Če kotel po pravilnem priklopu ne vklopi, postopajte s diagnostiko po korakih:

Preverite, da je preklopnik na kotlu resnično izvlečen.
Prekrižajte sponke termostata na kotlu s vodičom – ak kotol zhasne, problém je v termostatu alebo v kábli medzi ním a kotlom.
Izmerite upor na kontaktih termostata (COM–NO) z multimetrom, ko je stikalo v skrajni legi – upor mora biti skoraj 0 Ω (stik zaprt).
Izmerite napetost med sponkama kotla – ali je tam pričakovanih 24 V ali 230 V.
Preverite kabel na prekinitev – izmerite upornost od termostata do kotla.

Podrobnejši postopek najdete v članku Zakaj ročni termostat ne vklaplja ogrevanja – vzroki in rešitve, kjer so ti koraki razloženi s shemami.

Montaža na različnih podlagah

mavčne plošče

Pri montaži na mavčno-kartonsko ploščo ne uporabljajte običajnih moznikov za zid – ne bodo zdržali. Uporabite posebne moznike za mavčno-kartonsko ploščo (tako imenovane molly moznike ali moznike z razteznim mehanizmom). Alternativa je pritrditi podlago neposredno na lesen okvir pod mavčno-kartonsko ploščo, če veste, kje leži okvir. Termostat ni težak (teža običajno do 200 g), zato tudi moznik za mavčno-kartonsko ploščo 5×52 mm brez težav prenese obremenitev.

Opeka, beton

Standardni udarni vrtalnik, svedrovec 6 mm, moznik 6×30. Pazite, da ne vrtate v električno napeljavo v steni – pred vrtanjem preverite detektor napeljave.

Les (leseno oblogo, brunarica)

V lesu se privije vijak neposredno brez moznika (predvrtite luknjo 2,5 mm, da les ne poči). Uporabite vijak z zaprto glavo.

Priporočeni interval za pregled in vzdrževanje

Ročno termostatsko stikalo je mehanska naprava – nima firmware-ja, nima baterije (večina tipov), vendar ima gibljive dele. Priporočena kontrola:

Navodila: Odprite poklop, vizuálne skontrolujte stav svoriek a vodičov. Otáčajte kolieskom v celom rozsahu – malo by sa otáčať plynulo, bez zasekávania.
Vsakih 3–5 let: Razmislite o kalibraciji ali primerjavi izmerjene temperature s točnim termometrom. Če bimetalna traka izgubi občutljivost, je lahko odstopanje 2–3 °C.
Pri težavah s nestalnim stikalom: Preverite kontakte v notranjosti – pri nekaterih poceni termostatih po letih oksidirajo kontakti in upor narašča. Rešitev: nežno čiščenje kontaktov ali zamenjava termostata.

Pogosta vprašanja (FAQ)

Seveda lahko zamenjate star termostat z novim sami, brez električnega servisa.

V večini primerov da, če upoštevate varnostna pravila (izklop napajanja, preverjanje z multimetrom). Zamenjava termostata z enakim tipom na enake priključke je običajna domača opravila. Če pa menjate tip priključka (npr. iz 2-žičnega sistema na 4-žični), ali vlečete nov kabel, priporočam posvet z električarem – še posebej, če niste seznanjeni z električno inštalacijo hiše.

Pri montaži ročnega termostata morate ozemljiti vodnik.

Standardni ročni termostati s suhim kontaktom (2-žični) ne zahtevajo ozemljitve – delujejo samo z krmilnim krogom kotla. Če ima vaš termostat napajalne sponke L in N, se ozemljitveni vodnik (PE) ne vodi do termostata – ozemljitev je rešena na strani kotla in v električni inštalaciji hiše. Če ima termostat kovinsko ohišje in sponko označeno ⏚ ali PE, priključite ozemljitev.

Termostat je priključen, vendar kotel neprestano deluje in se ne izklopi. Zakaj?

Najpogostejši vzroki: (1) Na kotlu je ostal premostitveni žica (jumper) med termostatovimi sponkami – izvlek tega reši težavo. (2) Vodniki so priključeni na sponki COM in NC namesto COM in NO – stik je normalno zaprt in se odpre, ko se doseže temperatura, kar je nasprotno od želenega. Preklopite vodnike na NO. (3) Kontakt termostata je mehansko zagozden v zaprtem položaju – preizkusite z multimetrom in po potrebi zamenjajte termostat.

Največja dolžina kabla med termostatom in kotlom je 50 metrov.

Za suhi kontakt (nepreklaplja 230 V neposredno) dolžina kabla ni kritična z električnega vidika – upornost kabla CYKY 2×1 na 20 m je le približno 0,7 Ω, kar je zanemarljivo. Praktično omejitev je mehansko vodenje kabla skozi stene. Pri termostatu, ki neposredno preklaplja 230 V na obremenitev (npr. talna preproga), veljajo strožja pravila za preseke vodnikov – pri obremenitvi 10 A in dolžini nad 15 m uporabite presek najmanj 1,5 mm².

Če v prostoru nimate nobenega termostatnega kabla in želite namestiti termostat, lahko to storite tako, da kupite termostatski kabel in ga namestite sami. Termostatski kabel je napajalni kabel, ki ga lahko priključite na termostat in ga nato namestite v prostor, kjer želite upravljati temperaturo. Ko je termostatski kabel priključen na termostat, lahko termostat uporabljate za nastavitev želene temperature v prostoru.

Morate napeljati nov kabel. Kabel JYTY 2×0,8 ali 2×1 vodite v električni inštalacijski cevi (ščitnici) – bodisi pod ometom v utoru (če obnovljate) ali v površinski letvi. Kabel izpeljite do kotla in ga priključite na termostatske sponke. Če ne želite voditi kabla, razmislite o brezžičnem termostatu – vendar je to druga kategorija izdelkov.

Zakaj vaš novi termostat meri drugačno temperaturo kot stari?

Vsak termostat ima drugačno natančnost senzorja in drugačno postavitev senzorja v telesu termostata. Razlika 1–2 °C med različnimi termostati je običajna in ne pomeni okvare. Pomembno je, da se nastavljena temperatura ujema s čustveno temperaturo v prostoru – za to služi kalibracija. Podrobno se temu posvečamo v članku Kalibracija in nastavitev ročnega termostata.

Zaključek – kaj si zapomniti iz tega članka

Montaža ročnega termostata ni raketna znanost, vendar lahko tudi preprosta naprava povzroča težave, če se podcenjuje varnost, lokacija ali pravilnost priključitve. Ključne točke, ki odločajo o uspehu namestitve:

Pred začetkom dela vedno izključite napajanje in preverite z napetostnim preizkuševalnikom.
Postavite termostat na notranjo steno, 1,2–1,5 m od tal, stran od neposrednega toplote in prepihov.
Priključite vodnike v skladu s shemo vašega konkretnega modela – ne uganjajte po barvi kabla.
Ne pozabite izbrati mostička (jumper) na kotlu.
Preizkusite termostat pri različnih položajih kolesca in pustite sistem, da teče vsaj eno uro pred končno oceno.

Če razmišljate o izbiri določenega modela, si oglejte naše ročni termostati – od preprostih mehanskih tipov kot je Euroster Q1 do robustnejših modelov za zahtevnejše inštalacije. Če imate dvome glede priključitve določenega kotla in termostata, je vedno bolje posvetovati se s strokovnjakom – napačna priključitev lahko poškoduje kotel ali povzroči varnostno tveganje.

Imate vprašanje o tej temi?

Ne morete se odločiti ali rešujete konkretno situacijo v vašem gospodinjstvu? Pišite nam – z veseljem vam bomo svetovali.