Montaža programabilnega termostata: postopek vgradnje korak za korakom

Izdelke še vedno pripravljamo.

Lahko pa si ogledate tudi druge kategorije.

Montaža programirljivega termostata: popoln postopek namestitve po korakih

Zamenjava starega bimetalnega kolesca s programabilnim termostatom je ena redkih sprememb ogrevalnega sistema, ki jo lahko spretni domači mojster opravi brez posebnih orodij – in hkrati prinese takojšnje merljive prihranke. Iz prakse vem, da se večina ljudi, ki pridejo po termostat, na koncu vpraša: "Ali je težko namestiti?" Odgovor je odvisen od konkretnega sistema, vendar pri običajnem dvožičnem priključku na plinski kotel gre za delo, ki traja pol ure, vključno s čiščenjem. Ta članek vas bo vodil skozi celoten postopek – od prvega pogleda v razdelilno omarico do prvega programiranega tedenskega cikla.

Če še vedno razmišljate, kateri termostat izbrati, najprej preberite članek Kako izbrati programirljivi termostat: na kaj paziti pred nakupom, kjer boste našli pregled parametrov. Vprašanje žični proti brezžični rešuje samostojni članek Žični ali brezžični programirljivi termostat: kateri je primeren za vaš sistem. Ta navodila se osredotočajo izključno na fizično montažo in začetno električno priključitev.

Varnost na prvem mestu: kaj morate vedeti še pred demontažo starega termostata

Programabilni termostati delujejo s signalno napetostjo 230 V AC ali z varno napetostjo 24 V AC/DC (pogosto v ameriških in nekaterih modernih evropskih sistemih), lahko pa so napajani z baterijami in komunicirajo s kotlom preko suhega kontakta. Na Slovaškem je absolutna večina starejših inštalacij rešena kot 230 V omrežna napetost termostata, pri čemer termostat preko stikalnega kontakta krmili kotel ali zonični električni pogon.

Pred kakršno koli manipulacijo s kabli:

Izključite varovalko za ogrevalni krog (običajno označeno z „OGREVANJE” ali „KOTLOVNICA”) v električni razdelilni omari. Če niste prepričani, izključite glavni varovalko stanovanjskega razdelilnika.
Preverite s fazno-ničnim indikatorjem ali multimetrom, da na sponkah starega termostata res ni napetosti.
Nikoli ne posegajte v sistem 230 V z mokrimi rokami ali na vlažni površini.
Če so v steni prisotni tudi drugi vodniki (npr. komunikacijska vodila za modulacijski kotel), in niste prepričani o njihovi funkciji, pokličite servisnega tehnika. Poseg v modulacijsko vodilo kotla lahko spremeni vedenje kotla in razveljavi garancijo.

Pri običajnem termostatu s stikalom (kontakti za vklop/izklop, brez modulacije) je namestitev res preprosta in varna za veščega laika. Pri sistemih OpenTherm, eBUS ali drugih digitalnih vodilih je montaža tehnično zahtevnejša in jo priporočamo, da jo prepustite strokovnjaku.

Orodja in pripomočki, ki jih boste potrebovali

Ploščati in križni izvijač (velikost 2 in 3)
Fazni tester ali brezkontaktni detektor napetosti
Multimeter (priporočljivo, ni nujno potrebno)
Vrtalka z svedrom 6 mm (če spremenite položaj termostata ali prvič nameščate)
Plastični mozniki 6 mm (običajno 2 kosa, v kompletu termostata so običajno)
Nož za odstranjevanje izolacije vodnikov ali posebne klešče za kable
izolacijska traka
Mobilni telefon s fotoaparatom – fotografirajte priključek starega termostata še pred odklopom!

Zadnja točka – fotografija prvotne povezave – je že rešila veliko večerov. Ko imate pred seboj nov termostat z drugače označenimi sponkami in originalne žice brez barvnega kodiranja (starejše kabelsko ožičenje brez standardizacije barv), je fotografija vaš edini zanesljiv referenčni točka.

Vrste priključkov: sheme, ki jih najpogosteje srečate v praksi

Preden začnete s vrtalnikom, morate vedeti, s kakšno vrsto priključka imate opravka. Na slovenskem trgu se pri inštalacijah družinskih hiš in stanovanj srečujete z naslednjimi možnostmi:

Dvojžično vezje (2-žično, suhi kontakt)

To je najpogostejši primer pri plinskem kotlu z lastnim napajanjem. Termostat deluje kot preprost stikalo – ko temperatura pade pod nastavljeno vrednost, poveže dva vodnika in zažene kotel. Napajanje samega termostata je iz baterij (AA ali AAA). Kotel zagotavlja termostatski zanki majhno napetost 24 V DC ali 230 V AC za zaznavanje vklopa.

Trikrožna vezava (L-N-COM pri 230 V napajanju termostata)

Starejši in nekateri profesionalni termostati so napajani neposredno iz omrežja 230 V. Prejemajo fazo (L), nič (N) in preko preklopnega izhoda (COM/NC/NO) upravljajo kotel ali pogon ventila. Ta priključitev zahteva večjo pozornost, ker delate z omrežnim napajanjem neposredno na sponkah termostata.

Štirivodnično vezje (območje krmiljenje, L-N-izhod-izhod)

Pri več številnih ogrevalnih krogih se srečujete s štirivodnim priključkom: napajanje (L, N) in dva ločena izhodna stikala za npr. talni krog in radiatorski krog. Nekateri termostati, kot je Euroster Q7, imajo ravno to rešitev in omogočajo upravljanje obeh krogov z enega naprave glede na različne programe.

Korak 1: Fotografiranje in demontaža starega termostata

Začnite z izklopom varovalke. Nato s faznim indikatorjem preverite, da napetost dejansko ni prisotna. Odvijte pokrov starega termostata – večina starih mehanskih termostatov je pritrjena z dvema vijakoma ali preprostim sponko na osnovno ploščo. Po odprtju pokrova boste videli sponko z žicami.

Takoj zdaj fotografirajte vsak vodnik in njegovo sponko. Idealno fotografirajte tudi celoten pogled in podrobnosti vsake sponke z nalepko. Če so vodniki barvno označeni po standardu (rjava = faza L, modra = nič N, zeleno-rumena = zaščitni vodnik PE, siva ali črna = izhod za preklop), zabeležite si barve. Če so vsi vodniki enako beli ali sivi (običajno pri starih inštalacijah), vam barva ne bo pomagala – pomembna je le lega na sponki.

Sprostite sponke in vodnik za vodnikom izvlecite. Če so na vodnikih identifikacijske nalepke (številke ali črke), jih ohranite. Če jih ni, prilepite svoje samolepilne nalepke ali ovijte vsak vodnik s kosom lepilnega traku druge barve in si zabeležite, katera barva ustreza kateri sponki originalnega termostata.

Odvijte podlažno ploščo starega termostata s stene. Preverite, ali imajo vodniki dovolj rezerve – idealno vsaj 8–10 cm izbočene dolžine iz stene. Če je kabel zataknjen ali prekratek, včasih pomaga previdno izvleči iz kabelskega žleba ali cevi v steni. Če je kabel ometan in brez rezerve, boste morali razmisliti o podaljšanju – ali razmisliti o brezžičnem termostatu z zunanjim sprejemnikom.

Korak 2: Priprava stene in temeljne plošče novega termostata

Večina termostatov se montira na standardno električno škatlo (80 mm okroglo ali 60 mm) ali neposredno na steno preko lastne osnovne plošče. Če je v steni originalno škatlo in novi termostat nanj sede, je delo minimalno. Če menjate mesto namestitve ali nameščate prvič na prazno steno, morate izvrtati luknje in vgraditi moznike.

Pravilna višina namestitve termostata je 1,4–1,6 m od tal, zunaj dosega neposredne sončne svetlobe, prepiha iz oken ali vrat in več kot 0,5 m od katerega koli radiatorja. Termostat mora meriti temperaturo zraka v prostoru – ne zraka, ogretega soncem ali radiatorjem. To je najpogostejša napaka pri namestitvi, ki jo vidim znova in znova: termostat na steni nasproti okna, okno čez dan osvetljeno soncem, termostat beleži 24 °C, čeprav je v prostoru 19 °C. Rezultat: podhlajanje in nezadovoljni stanovalci.

Pritrdite podlažno ploščo novega termostata na steno, zravnajte jo z vodno tehtnico in s svinčnikom označite mesta vijakov. Naredite luknje, vstavite moznike in pritrdite podlažno ploščo. Prevlečene kable skozi odprtino v sredini podlažne plošče pustite štrleti.

Korak 3: Priključitev vodnikov na nov termostat

To je ključna faza. Odprite navodilo za novi termostat in poiščite shemo priključka sponk. Primerjajte jo s svojo fotografijo starega priključka. Pri običajnem on/off termostatu so tipične kombinacije:

Baterijski termostat, suhi kontakt: sponki 1 in 2 (ali NO in COM) – polariteta običajno ni pomembna. Oba vodnika iz starega termostata pritisnete v te dve sponki.
230 V napajan termostat: sponke L (faza), N (ničla) in izhodna sponka (COM, Q ali številčena 3). Faza mora iti na L, ničla na N, izhodni preklopni vodnik do kotla na COM ali ustrezno izhodno sponko.
Termostat s PE zaščitnim vodnikom: zeleno-rumena žica mora biti priključena na označeno PE sponko. Nikoli je ne priključujte drugam in je ne ignorirajte.

Praktični primer: sem namestil SALUS 091FL pri stranki s plinskim kotlom Vaillant. Prvotni termostat je imel dva bela vodnika, označena na sponkah kotla kot TA in TB. SALUS 91FL je baterijski termostat s suhim kontaktom – bilo je dovolj, da sem oba vodnika priključil na sponki 1 in 2 na termostatu. Brez L, N, brez razlikovanja polaritete. Kotlov je začel delovati pri prvem testu. Celotna namestitev je trajala 20 minut.

Druga situacija: stranka je imela star termostat Honeywell z mehanskim delovanjem, ki je deloval na 230 V in je imel tri žice (L, N, izhod za preklop). Nov termostat Saswell SAS 908 7 ima enako trižično vezavo z jasnimi piktogrami L, N in ikono valovanja za izhod. Žica za žico, kot je razvidno iz fotografije – 15 minut dela.

Pri privijanju vijačnih sponk jih ne pretiravajte – vodniki 1,5 mm² imajo mehko bakreno jedro, ki ga lahko zlahka poškodujete. Sponka mora trdno držati vodnik, vendar ga ne sme prerezati. Po priključitvi rahlo povlecite vsak vodnik, da preverite, ali drži.

Korak 4: Pritrditev termostata in zaprtje pokrova

Po priključitvi vseh vodnikov previdno potisnite odvečne kable nazaj v odprtine v steni ali v električno omarico. Pazite, da vodniki ne bodo upognjeni pod ostrim kotom – dolgotrajno upogibanje lahko povzroči pokanje izolacije in kratek stik. Pritrdite termostat ali njegovo spodnjo stran na osnovno ploščo in ga zapahnite ali privijte glede na konstrukcijo naprave.

Večina sodobnih termostatov, kot je na primer Saswell T19 7 B, ima elegantno rešitev: spodnji del s kabelskim snopom se pritrdi na osnovno ploščo, zgornji del z zaslonom pa se enostavno namesti in pritrdi. To omogoča demontažo zaslona brez poseganja v kabelski snop – na primer pri zamenjavi baterij ali ponastavitvi.

Vstavite baterije (če termostat potrebuje baterijsko napajanje), preverite polariteto glede na označbo v predalu. Tipični termostat uporablja 2× AA (1,5 V) ali 2× AAA. Pri baterijskih termostatih se ogrevalni krog vklopi s suhim kontaktom neodvisno od baterij – baterije služijo samo za elektroniko in zaslon termostata.

Korak 5: Vklop in prvi preizkus funkcionalnosti

Vklopite stikalo ogrevanja. Termostat bi se moral inicializirati – zasvetiti zaslon, morda pa bo opravil tudi kratek začetni test. Če se zaslon ne zasveti in termostat nima baterij (je napajan z 230 V), znova preverite priključitev L in N – morda ju zamenjajte (pazite, to počnite samo z izklopljenim stikalom!).

Nastavite želeno temperaturo višjo, kot je trenutna temperatura v prostoru. Termostat bi moral vključiti kontakt – običajno to označuje majhna ikona plamena ali zvočni signal. Na kotlu bi se moral prižgati indikator delovanja ali pa se neposredno zažene gorilnik. Če kotel ne reagira, preverite:

Ali je kotel v ogrevalnem načinu (ne v poletnem načinu tople vode)?
Ali kotel ni blokiran zaradi napake (preverite njegov zaslon ali kontrolne lučke za napake)
Ali je priključitev izhodnega vodnika iz termostata na kotel v skladu s sponkami kotla – v navodilih za kotel poiščite sponke označene z „RT", „TA/TB", „T1/T2" ali „Termostat"
Preverite, ali pri termostatu, ki je napajan z 230 V, faza pravilno prehaja na izhodno sponko (preverite z multimetrom, ko je termostat vklopljen).

Montaža brezžičnega termostata: posebnosti namestitve sprejemnika

Brezžična rešitev, kot je na primer Saswell 908 7 RF, je sestavljena iz dveh delov: samega termostata (baterijski, brezžično povezan s kotlom, nameščen kjerkoli v prostoru) in sprejemnika (relay), ki se priključi v bližini kotla in ga krmili na podlagi brezžičnega signala iz termostata.

Inštalacija poteka v dveh fazah:

Faza A – namestitev sprejemnika (relay): Sprejemnik se običajno montira pri kotlu ali na DIN letev v razdelilniku. Priključitev je enaka kot pri žičnem termostatu – sprejemnik dobi 230 V napajanje in izhodom krmili kotel. Vodniki, ki so vodili do starega žičnega termostata, se zdaj priključujejo na sponko sprejemnika. Če se odločate med žičnim in brezžičnim rešitvam, preberite podrobnejši razmislek v članku Žični ali brezžični programabilni termostat: kateri se prilega vašemu sistemu.

Faza B – povezovanje termostata s sprejemnikom: Skladno z navodilom zaženite postopek povezovanja – običajno s pritiskom na gumb na sprejemniku in nato na termostatu. Sistem si izmenja identifikatorje in od tega trenutka naprej komunicira termostat s sprejemnikom na frekvenci 433 MHz ali 868 MHz. Preverite doseg signala po celotnem domu – betonske stene in kovinski elementi lahko signal dušijo.

Nastavitev mesta namestitve: na kaj se pri izbiri položaja termostata ne sme pozabiti

Tudi popolno priključen termostat je lahko praktično brez vrednosti, če je nepravilno nameščen. V praksi sem rešil reklamacijo stranke, ki je trdila, da termostat "ne deluje" – v dnevni sobi je bilo mrzlo, vendar je termostat izklopil. Problem? Termostat je bil nameščen tik nad radiatorjem. Zrak, ki je dvigal iz radiatorja, je segrel tipalo termostata na 22 °C, čeprav je bil zrak v sobi le 18 °C. Rešitev je bila preprosta premestitev na nasprotno steno.

Načela pravilne namestitve:

Višina: 1,4–1,6 m od tal (povprečna višina dihalne cone človeka)
Razdalja od radiatorja: najmanj 1 m, idealno na nasprotni steni
Sončno sevanje: ne na stene, kam neposredno sveti sonce vsaj del dneva
Prezračevanje: ne pri oknu, vratih ali prezračevalni odprtini
Zunanja stena: raje ne – hladna stena lahko izkrivlja merjenje temperature zaradi toplotnega mosta skozi omet
Blizu drugih naprav: ne v bližini televizorja, računalnika, svetilke – te vire toplote izkrivljajo merjenje

Če ste podedili inštalacijo s slabim položajem termostata in je preklapljanje žic v steni nerealno, razmislite o prehodu na brezžično rešitev – termostat namestite kamorkoli, kjer se merjenje izvaja pravilno, ožičenje pa ostane na prvotnem mestu le za sprejemnik.

Prvi zagon in nastavitev osnovnega programa

Po uspešnem testu priključitve sledi nastavitev ure in datuma – brez pravilnega časa programabilni termostat ne more izvajati programov ob pravem času. Na zaslonih večine termostatov se po vklopu samodejno prikaže poziv za nastavitev ure.

Priporočam, da kot prvi korak nastavite le osnovni dvotermperaturni program: udobna temperatura (npr. 21 °C) med budnimi urami in znižana temperatura (npr. 17 °C) ponoči in v času odsotnosti. Bolj zapleten tedenski program, vključno z območji za delovne dni, vikende in praznike, je zelo dobro opisan v članku Tedenski program termostata: kako pravilno nastaviti časovne cone in temperature – priporočam, da ga preberete še pred tem, ko začnete programirati.

Pri nastavljanju temperatur imejte v mislih, da vsak dodaten stopinja predstavlja približno 6 % povečanje porabe energije pri plinskem ogrevanju. Konkretne prihranke pri prehodu z ročnega na programirljivi termostat razpravlja članek Koliko prihranim s programirljivim termostatom v primerjavi z ročnim regulatorjem.

Kompatibilnost s kotlom: kdaj samo priključitev vodnikov ni dovolj

Večina običajnih on/off termostatov deluje s katerim koli kotlom prek preprostega stikalnega kontakta – so torej univerzalno združljivi. Komplikacije se pojavijo, ko želite izkoristiti modulacijo moči kotla (OpenTherm, eBUS, iCM). V tem primeru ne zadostuje preprost on/off termostat – potrebujete poseben OpenTherm-kompatibilen regulator. Podrobneje se tej temi posveča članek Kompatibilnost programabilnega termostata s kotlom in ogrevalnim sistemom.

Pri kotlih z ekvitermno regulacijo (termostat upravlja samo rezervno temperaturo referenčne sobe) je priključitev termostatskega vhoda drugačna od običajne – nekateri kotli imajo poseben vhod z napetostjo 10 V DC in termostatski kontakt mora biti brez napetosti (suh). Drugi kotli na tem vhodu pričakujejo spremembo upora. Vedno preverite navodila za kotel ali pokličite proizvajalca kotla, preden izberete termostat.

Pogosto napake pri montaži in kako se jim izogniti

Z desetih montaž vem, kje se najpogosteje pojavlja napaka:

Zamenitev L in N: Termostat ne deluje ali se obnaša nepredvidljivo. Rešitev: s pomočjo multimetra preverite, kateri vodnik je faza.
Priključitev PE (zaščitnega vodnika) na napačno sponko: Lahko povzroči trajno vklop ali kratek stik. PE spada samo na sponko označeno PE ali ozemljitev.
Zanemarjeno skrajšanje vodnika: Preveč dolg vodnik v škatli lahko povzroči kratek stik pri zapiranju pokrova. Vodnik skrajšajte na potrebno dolžino in ustrezno izolirajte konec.
Nepreverjena polariteta baterij: Zaslon ne deluje ali se termostat obnaša zmedeno. Vstavite baterije z ustrezno polariteto.
Nepravilni način termostata: Številni termostati imajo stikalo za ogrevanje/hlajenje (H/C). Če je nastavljeno na hlajenje, bo kotel deloval nasprotno – ko je temperatura previsoka, ne pa ko je prenizka.
Napačno nastavljena histereza/razlika: Premajhna razlika (npr. 0,2 °C) povzroča kratke ciklične zagone kotla, kar ga nepotrebno obrablja. Priporočena razlika je 0,5–1 °C.

Vgradnja termostata v talno ogrevanje: razlike

Sistemi talnega ogrevanja imajo svoje posebnosti. Termostat za talno ogrevanje mora biti sposoben vklapljati pogon (servomotor) ventila za zoniranje, po možnosti neposredno rele črpalke kroga. Večina termostatov za talno ogrevanje ima vgrajeno temperaturno tipalo tal (zunanji senzor NTC 10 kΩ, priložen v kompletu), ki ščiti tla pred pregrevanjem – lesena tla običajno ne smejo biti ogrevana nad 27–28 °C.

Zunanji talni senzor se položi v tlačno zaščitno cev med talnimi cevmi, približno 0,5–1 m od stene. Vodnik senzorja vodi do termostata in se priključi na namenske sponke (običajno označene z "FL SENSOR" ali številkami po navodilih). V termostatu nato nastavite maksimalno temperaturo tal – ob prekoračitvi te meje termostat izklopi ogrevanje ne glede na sobno temperaturo.

Pogosta vprašanja (FAQ)

Ali morate poklicati električarja za montažo programirljivega termostata?

Pri običajni zamenjavi starega termostata z novim z istim tipom priključka (baterijski suhi kontakt ali napajanje 230 V) zakon ne zahteva revizije ali sodelovanja električarja, razen če ne gre za novo napeljavo ali spremembo inštalacije. To velja za običajne potrošniške inštalacije v stanovanjih in družinskih hišah. Če pa niste prepričani o priključitvi ali gre za bolj zapleten sistem (OpenTherm, ekvitermna regulacija, zonsko krmiljenje), pokličite strokovnjaka – napaka v priključitvi lahko poškoduje kotel ali termostat.

Kotel še vedno deluje in se ne izklopi po zamenjavi termostata – kaj se je zgodilo?

Verjetno je stikalni kontakt termostata trajno sklenjen – bodisi zaradi nepravilnega priključka (napačno dodeljena sponka) ali pa je termostat nastavljen na ročni polni izhod. Preverite, ali je nastavljena temperatura nižja od trenutne sobne temperature – termostat bi moral stik razkleniti. Če ne, preglejte priključitev in se prepričajte, da izhodni vodnik kotla ne gre na sponko, kjer je trajna napajanje L, ampak na dejansko preklopno sponko COM/OUT termostata.

Termostat lahko kaže drugačno temperaturo kot sobni termometer – za koliko se lahko razlikuje?

Odstopanje ±0,5 °C je povsem običajno in pri cenejših termostatih lahko znaša tudi ±1–2 °C. Vzrok je kombinacija natančnosti NTC temperaturnega senzorja, položaja termostata in toplotnega vpliva okolice. Če je razlika večja od 2 °C, je verjetno težava v postavitvi termostata (bližina vira toplote ali mraza). Nekateri termostati omogočajo kalibracijsko korekcijo v meniju nastavitev – podrobneje se tej temi posveča članek Kalibracija in natančnost merjenja temperature: zakaj termostat kaže drugače kot termometer.

Da, lahko uporabite isti termostat za plinski kotel in električno talno ogrevanje.

V večini primerov ne – termostat za električno talno ogrevanje mora biti dimenzioniran na neposredni preklopni tok električne preproge (običajno 8–16 A pri 230 V). Običajno termostatsko rele za kotel preklaplja le 5 A in bi se pri neposredni priključitvi na električno preprogo poškodovalo. Vedno preverite maksimalni preklopni tok termostata in ga primerjajte z močjo ogrevalnega sistema.

Kako ugotovim, kateri vodniki vodijo do mojega starega termostata, če nimam dokumentacije?

Najzanesljivejši postopek: izklopite varovalko, odvijte star termostat, fotografirajte priključke in s pomočjo multimetra v načinu merjenja upornosti (Ω) ali kontinuitete ugotovite, kam vodi vsak vodnik. Vodnik, ki je povezan z ničelnim priključkom kotla, je nič. Fazo v vklopljenem stanju termostata najdete tako, da vklopite varovalko in uporabite fazni indikator – vendar to počnite previdno in nič ne odklopite, dokler je varovalka vklopljena. Navodila za kotel običajno vsebujejo tudi shemo priključitve termostatskega vhoda.

Če novi termostat ne ustreza v staro škatlico, lahko poskusite z naslednjimi rešitvami: 1. Preverite dimenzije: Prepričajte se, da novi termostat ustreza dimenzijam stare škatlice. Če je razlika majhna, lahko poskusite z adapterjem ali silikonskim tesnilom. 2. Uporabite adapter: Če je razlika v dimenzijah prevelika, lahko uporabite adapter, ki omogoča namestitev novega termostata v staro škatlico. 3. Poskusite z drugim modelom: Če nobena od zgoraj navedenih rešitev ne deluje, lahko poskusite z drugim modelom termostata, ki ustreza starejši škatlici. 4. Prosite za pomoč strokovnjaka: Če ne morete sami rešiti težave, lahko prosite za pomoč strokovnjaka, ki vam bo pomagal izbrati pravi termostat za vašo staro škatlico. Pomembno je, da upoštevate navodila proizvajalca in zagotovite, da je novi termostat združljiv s starim sistemom.

To se zgodi pri prehodu s starih okroglih podstav (premer 65 mm) na sodobne termostate s pravokotno osnovno ploščo. Rešitve so tri: prekritje stare škatle z dekorativnim pokrovom (nekateri proizvajalci dobavljajo adapterske okvirje), namestitev nove električne škatle na prvotno mesto ali montaža na DIN letev (velja za nekatere profesionalne termostate). Preden kupite termostat, izmerite razmik med vijaki prvotne podlage ali premer škatle – prihranili boste težave.

Zaključek: kaj si zapomniti iz tega navodila

Montaža programabilnega termostata je ob pravilni pripravi preprosta naloga, ki ne zahteva posebnih orodij ali strokovnega elektroinštalacijskega znanja – potrebna je le sistematična izvedba, fotografija prvotne povezave in potrpljenje pri branju navodil za novo napravo. Najpomembnejše so tri stvari: varnost (stikalo izklopljeno ves čas dela na povezavi), pravilno dodeljevanje vodnikov glede na funkcijo (ne glede na barvo, temveč glede na funkcijo, preverjeno z multimetrom) in pravilno postavitev termostata v prostoru.

Če se po namestitvi pojavi težava – termostat ne reagira, kotel se ne zažene ali pa nasprotno ne izklopi – poiščite odgovore v članku Pogosto okvare programabilnih termostatov in kako jih odpraviti. Za tiste, ki želijo po uspešni namestitvi opraviti tovarniški ponastavitev in čisto nastavitev novega programa, je namenjen članek Ponastavitev in obnovitev tovarniških nastavitev programabilnega termostata.

Pravilno nameščen in programiran termostat vam bo prihranil ne le energijo, ampak tudi živce – ker bo ogrevanje točno tam, kjer in kdaj ga resnično potrebujete.

Imate vprašanje o tej temi?

Ne morete se odločiti ali rešujete konkretno situacijo v vašem gospodinjstvu? Pišite nam – z veseljem vam bomo svetovali.