Piškotke uporabljamo, da vam omogočimo udobno brskanje po spletni strani in da z analizo obiska nenehno izboljšujemo njene funkcije, zmogljivost in uporabnost. (več informacij)
Krogelni ventil vs. druge vrste zapornih elementov za plin – kdaj uporabiti katerega
Če ste se kdaj znajdi pred vprašanjem, kaj dejansko kupiti za zaprtje plinovoda – krogelni ventil, pip, membranski ventil ali kaj drugega – niste sami. Ta tema spada med tiste, kjer se tako laiki kot izkušeni inštalaterji včasih motijo. Ne zato, ker bi bila izjemno kompleksna, ampak zato, ker ima vsak tip zaporne naprave svojo logiko, svoja pravila in svoje mesto, kjer resnično spada. Namen tega članka je brez nepotrebnega marketinga razložiti, kako deluje vsak običajen tip zaporne naprave za plin, kje se uporablja, kaj lahko pričakujete od nje in kje vas lahko razočara.
Plinska instalacija ni področje, kjer se izplačajo eksperimenti. Vsaka komponenta mora biti certificirana, pravilno dimenzionirana in pravilno nameščena. Izbira napačnega ventila lahko pomeni počasno uhajanje plina, nezadostno zaprtje ali nesrečo ob servisiranju. Zato bomo temo podrobno obdelali – od načela delovanja do konkretnih scenarijev iz prakse.
Povzetek vrst zapiral za plin – kaj je sploh na trgu
Pri plinskih cevovodih srečujemo več osnovnih tipov zapiranj. Vsak od njih ima drugačen princip delovanja, različne konstrukcijske zahteve in različne normativačne zahteve.
1. Krogelni ventil (kroglasti pip)
Krogelni ventil danes absolutno dominira na področju plinske instalacije. Princip je preprost: v notranjosti telesa je votla krogla z odprtino (pretočnim kanalom). Ko je kanal v smeri cevovoda, je ventil odprt. S 90° zasukom (četrt obrat) se kanal postavi navpično glede na smer pretoka in ventil je zaprt. Ta enostavnost se direktno odraža v zanesljivosti – nobenih membran, nobenih vreten z drobnim navojem, nobenega obrabljanja tesnila ob vsakem gibanju.
Krogelni ventili za plin so izdelani v tesnilnih razredih A in B po standardu EN 331. Razred A je strožji (skoraj ničelni pretok v zaprtem stanju) in obvezen za hišne cevovode plina v Republiki Sloveniji. Materialno gre običajno za medenino (CW617N ali CW602N), v posebnih primerih nerjavno jeklo. Krogla je najpogosteje kromirana medeninasta ali nerjavna. Tesnilo (sedlo) je iz PTFE (teflona), kar zagotavlja kemijsko odpornost proti zemeljskim in utekočinjenim plinom.
2. Ploščati pip (zaporni pip, stožčasti pip)
Pred uveljavitvijo krogelnih ventilov je bil ploščati ali stožčasti pip standard v plinski instalaciji. Princip temelji na stožčasto oblikovani zamaški, ki se prilega sedežu v telesu. S 90° zasukom zamaška se pretok odpre ali zapre. Pomanjkljivost predstavljajo večje zahteve po mazanju (ploščati pip je potrebno redno mazati z mastjo) in večji upor zaradi obrabe tesnilnih površin. Na starih instalacijah jih še vedno najdemo, vendar jih pri obnovi praviloma zamenjujemo s krogelnimi ventili. Pri novih instalacijah njihova uporaba za hišne cevovode plina praktično ni standard – norma EN 331 daje prednost predvsem krogelnim in membranskim tipom.
3. Membranski ventil (diafragmatski ventil)
Membranski ventil deluje na principu stiskanja elastične membrane na sedež preko vretena z ročnim kolescem ali ročico. Odpiranje in zapiranje ni skočno (90°), temveč postopno – torej je ventil primeren tudi za regulacijo pretoka. V plinski instalaciji ga najdemo zlasti tam, kjer je potrebna natančnejša regulacija ali kjer tlak doseže višje vrednosti, denimo na industrijskih cevovodih. Za hišne cevovode zemeljskega plina ali propana-butana je manj pogost – njegova uporaba je bolj usmerjena v industrijske aplikacije in v oskrbovalno omrežje.
4. Elektromagnetni zaporni element (varnostni elektromagnetni ventil)
Ta tip se upravlja z električnim signalom – pod običajnimi pogoji je odprt (normalno odprti – NO) ali zaprt (normalno zaprti – NC). V gospodinjstvu ga najdemo kot sestavni del kotlov, kuhalnikov z elektronskim vžiganjem in varnostnih sistemov zaznavanja plina. Ni to pravi zaporni element v ožjem smislu – gre za avtomatski element, ki zapre plin ob izpadu elektrike ali ob zaznavi puščanja. Namešča se v kombinaciji z ročnimi zapornimi elementi, ne namesto njih.
5. Regulator tlaka plina (redukcijski ventil)
Tehnicno gledano, regulator tlaka ni zaporna naprava, temveč regulacijski element. Znižuje vstopni tlak (npr. iz jeklenke propana-butana 3,5–30 bar) na delovni tlak (0,037 bar – 37 mbar za hišne cevovode). Na izhodu visokotlačnih posod se kombinira z zaporno napravo. Obvezni del vsake instalacije za propan-butan (PB), pri zemeljskem plinu pa je regulacija zagotovljena v distribucijskem omrežju.