Koliko prihranim s prehodom na kondenzacijski kotel

S prehodom na kondenzacijski kotel lahko prihranite do 30 % stroškov ogrevanja.

Če še vedno ogrevate s starim atmosferskim ali nizkotemperaturnim kotlom, se lahko vprašate, ali se vam sploh splača zamenjati. Ne gre za eksotično tehnologijo ali eksperiment – kondenzacijski kotli so na trgu že skoraj tri desetletja in njihova dejanska prihranka v primerjavi s starejšimi tipi je dobro dokumentirana. V tem članku bomo pokazali, od kod prihranek fizikalno izvira, v kakšnem obsegu se dejansko giblje, kako izgleda preprost modelski izračun za povprečno slovensko gospodinjstvo in koliko časa se običajno povrne naložba v nov kotel.

Razlika v učinkovitosti - od kod prihranek izvira

Stari atmosferski ali nizkotemperaturni kotel kuri plin in vroče dimne pline preprosto odvaja skozi dimnik. Skupaj z njimi pa odhaja tudi vodna para, ki nastane pri gorenju zemeljskega plina – in ta nosi v sebi znatno količino toplote, tako imenovano skupno (kondenzacijsko) toploto. To toploto se pri klasičnem kotlu nikoli ne izkoristi, preprosto uide skozi dimnik ven. Učinkovitost takšnih starejših kotlov se zato običajno giblje v razponu od 70 do 90 %, najpogosteje okoli 84 %.

Kondenzacijski kotel počne točno to, kar napoveduje njegovo ime – ohladi dimne pline tako, da se vodna para v njih kondenzira nazaj v tekočino, in sproščeno toploto odda v ogrevalni krog, še preden dimni plini zapustijo kotel. Zaradi tega kondenzacijska tehnika doseže učinkovitost do 98 % glede na tako imenovano grelno vrednost plina, in ker se v strokovni literaturi in tehničnih listih pogosto računa tudi glede na kurilno vrednost (ki že vključuje kondenzacijsko toploto), boste naleteli tudi na podatke od 105 do 109 %. Ne gre za napako niti za marketinški trik – le za drugačen način izračuna, ki dejansko odraža, da kotel lahko izkoristi toploto, ki bi sicer ušla skozi dimnik.

Razlika med "toploto, ki uide" in "toploto, ki se še vedno izkoristi", je ključna za celotno varčevanje. Večja kot je razlika med izkoristkom starega kotla in novim kondenzacijskim kotlom, večji je tudi potencialni prihranek pri porabi plina.

Koliko % realno prihranim

Pri zamenjavi starega nekondenzacijskega kotla s kondenzacijskim se v praksi najpogosteje navaja prihranek pri plinu v razponu od 15 do 30 %. Ta vrednost ni naključna – neposredno izhaja iz razlike v učinkovitosti obeh tehnologij in načina, kako se ogrevalni sistem upravlja.

Pravilna izbira toplotne črpalke je odvisna predvsem od treh dejavnikov:

• Stanje in starost prvotnega kotla – starejši in bolj obrabljen kotlov, nižja je njegova dejanska učinkovitost (pri zanemarjenih ali poddimenziranih kotlih lahko pade tudi pod spodnjo mejo omenjenega razpona 70 %), in večji je prostor za prihranke. Pri zelo starem ali slabo nastavljenem kotlu se zato srečujemo tudi z prihranki, višjimi od 30 %.
• Temperatura ogrevalne vode – kondenzacija (in torej tudi prihranek) deluje najučinkoviteje, ko se temperatura vode, ki se vrača v kotel (povratna voda), ohranja nizko, idealno pod približno 55 °C. Če ogrevalni sistem deluje z visokimi temperaturami, se del potencialne prihranke ne izkoristi.
• Način regulacije – kotel, ki ga upravlja preprost termostat za vklop/izklop, prihrani manj kot kotel, povezan z ekvitermično regulacijo, ki neprestano prilagaja temperaturo ogrevalne vode zunanji temperaturi in tako vzdržuje najnižjo (in zato najučinkovitejšo) temperaturo povratne vode skozi celotno ogrevalno sezono.

Pomembno je te številke razumeti kot dejanski, preverjen obseg, ne kot zajamčeno obljubo – natančna prihranka pri posamezni hiši vedno temelji na kombinaciji zgoraj navedenih dejavnikov, zato se lahko rezultat pri dveh sosedih z enako starim kotlom razlikuje tudi za nekaj odstotnih točk.

Isti ilustrativni primer, kot je razpravljen v spodnjem besedilu.

Modelov primer

Da prihranek ne ostane le pri abstraktnih odstotkih, si oglejmo preprost izračun. Običajna izolirana družinska hiša na Slovaškem porabi za ogrevanje in ogrevanje sanitarne vode reda velikosti 1 000 do 1 800 m³ zemeljskega plina letno. Vzemimo si kot modelni primer hišo s porabo 1 500 m³ na leto, ki je do sedaj ogrevala starejši atmosferski kotel.

Pri varčevanju na spodnji meji običajnega obsega, torej 15 %, bi se letna poraba zmanjšala s 1.500 m³ na približno 1.275 m³. Pri srednji vrednosti okoli 20 % bi poraba padla na 1.200 m³. In pri varčevanju na zgornji meji običajnega obsega, torej 30 %, bi hiša porabila le še približno 1.050 m³ letno.

Povedano drugače – v tej modelni hiši bi zamenjava kotla pomenila prihranek 225 do 450 m³ plina letno, torej približno eno petino do skoraj tretjino trenutne porabe. Ker se cena plina sčasoma spreminja, tukaj namenoma ne navajamo pretvorbe v evre – natančne prihranke v evrih si lahko enostavno izračunate tako, da pomnožite prihranjene kubične metre s trenutno ceno plina v vaši pogodbi. Vendar pa ostaja načelo enako ne glede na trenutno ceno energije: višja kot je cena plina, bolj občutna je prihranek v denarju, vendar se odstotni delež prihranjene porabe s ceno plina ne spremeni.

Če ima hiša poleg tega še nizkotemperaturne grelne naprave – tipično talno ogrevanje – ali če je kotel priključen na ekvitermično regulacijo, se realna varčnost običajno približa zgornji meji navedenega obsega, morda jo celo preseže. Razlog je preprost: talno ogrevanje deluje s temperaturo ogrevalne vode (pogosto 30 – 40 °C), kar so natančno pogoji, pri katerih kondenzacijski kotel doseže svojo najvišjo učinkovitost. Kombinacija kondenzacijski kotel + talno ogrevanje ali kondenzacijski kotel + ekvitermika tako iz fizikalnega vidika predstavlja najučinkovitejšo rešitev, ki je pri običajni družinski hiši na voljo.

Kako hitro se bo naložba povrnila?

Pri odločanju, ali se zamenjava izplača, je treba upoštevati ne le ceno samega kotla, temveč tudi s tem povezane stroške vgradnje. Kondenzacijski kotel namreč zahteva odvod kondenzata in praviloma tudi drugačen tip dimovoda kot je imel stari atmosferski kotel – najpogosteje plastični (ali plasto-aluminijast) dimniški sistem, odporen proti kondenzatu, saj klasični zidani dimnik za to ni primeren. Temu se lahko pridružijo še prilagoditve inštalacij ali revizija plinskega sistema. Ti povezani stroški skupaj običajno predstavljajo desetine odstotkov več od cene samega kotla, zato je dobro z njimi predhodno računati in jih ne odkriti šele pri fakturi monterske firme.

Donosnost naložbe pri zamenjavi zelo starega, neučinkovitega kotla s kondenzacijskim kotlom pri običajni intenzivnosti ogrevanja (običajna družinska hiša, celotna ogrevalna sezona) se giblje v nekaj letih. Natančno obdobje je vedno individualno in je odvisno predvsem od:

• razlike med izkoristkom starega in novega kotla (čim starejši/slabši je stari kotel, tem hitrejša je vračljivost)
• aktualne in prihodnje cene plina (pri višji ceni plina se naložba hitreje povrne),
• intenzitete in dolžine ogrevalne sezone (večji, manj izolirana hiša z daljšo ogrevalno sezono doseže hitrejšo donosnost v absolutnih evrih, saj prihrani več kubičnih metrov),
• odvisno od tega, ali je bila zamenjava kotla povezana tudi z drugimi spremembami (npr. prehod na nizkotemperaturni sistem), ki dodatno povečujejo prihranke.

Poleg čiste finančne donosnosti je treba prišteti tudi koristi, ki jih je težko izraziti v evrih – višji komfort regulacije, tišjo delovanje, daljšo pričakovano življenjsko dobo sodobne naprave in dejstvo, da se nizkotemperaturni kotli že leta ne proizvajajo, zato bo servis in rezervni deli za stari kotel sčasoma vedno težje dosegljivi.

Priporočeni modeli

Če razmišljate o določenem kondenzacijskem kotlu za primerjavo cen in parametrov, tukaj sta dva preverjena modela različnih zmogljivostnih kategorij:

Protherm Gepard Condens 18/25 MKV – kompakten kondenzacijski kotel, primeren kot neposredna zamenjava običajnega atmosferskega ali nizkotemperaturnega kotla v manjšem do srednje velikem družinskem domu, kombiniran način ogrevanja in priprave tople vode. Cena od 1 322,00 €.

ATTACK CONDENSING 20 Premium – zmogljivejši kondenzacijski kotel s premijsko opremo, primeren tudi za večje hiše ali gospodinjstva z višjimi zahtevami glede priprave tople vode. Cena od 1 731,00 €.

Razpon prihrankov iz zgornjega besedila v članku.

Trije dejavniki, ki so obravnavani v zgornjem članku.

Načelo izračuna donosnosti naložbe.

Pogosta vprašanja

Za koliko let se mi bo povrnil nov kondenzacijski kotel?
Pri zamenjavi izrazito starega, malo učinkovitega kotla s kondenzacijskim se investicija pri običajni intenzivnosti ogrevanja običajno povrne v nekaj letih. Natančno obdobje je odvisno od razlike v učinkovitosti obeh kotlov, cene plina in tega, koliko se v hiši dejansko ogreva – starejši in slabši kot je bil originalni kotel, hitrejša je donosnost.

Prihranim tudi če imam radiatorje in ne talnega ogrevanja?
Da. Kondenzacijski kotel prinaša prihranek tudi pri klasičnih radiatorjih, saj lahko tudi radiatorski sistem v veliki meri deluje z nižjo temperaturo ogrevalne vode, kot se je zgodovinsko uporabljalo. Prihranek je nekoliko nižji kot pri talnem ogrevanju (kjer je kondenzacija najučinkovitejša), vendar se običajno giblje v običajnem razponu od 15 do 30 %.

Ali je prihranek zagotovljen?
Ne, noben proizvajalec ali prodajalec ne more zagotoviti natančnega odstotka prihranka za določeno hišo – vedno gre za dejansko preverjen obseg, ne za fiksno obljubo. Dejanska prihranka je odvisna od stanja prvotnega kotla, temperature ogrevalne vode, načina regulacije in navad gospodinjstva pri ogrevanju.

Ali se splača zameniti kotel, ki še vedno deluje?
Če stari nizkotemperaturni ali atmosferski kotel še vedno deluje, vendar je že prestal številne ogrevalne sezone, se splača razmisliti o zamenjavi preventivno, namesto da čakate na okvaro – poleg prihranka pri plinu se postopoma povečuje tudi tveganje za slabšo razpoložljivost nadomestnih delov, saj se ti starejši tipi kotlov ne proizvajajo več.

Ali moram skupaj s kotlom zamenjati tudi dimnik?
V večini primerov da – kondenzacijski kotel proizvaja kondenzat in zahteva drugačen tip odvoda dimnih plinov kot je imel originalni atmosferski kotel, najpogosteje plastični dimniški sistem, odporen na vlago. Te stroške je treba upoštevati skupaj s ceno kotla kot del celotne investicije.

Ali velikost hiše vpliva na višino prihranka?
Delež prihranka pri porabi plina (15–30 %) se s velikostjo hiše ne spreminja bistveno, saj temelji na razliki v izkoristku kotlov. Vendar pa je absolutni prihranek v m³ plina in v evrih višji v večjih ali manj izoliranih hišah, ki imajo višjo skupno porabo in daljšo ogrevalno sezono.

Povezane teme

• Razlika med nizkotemperaturnim in kondenzacijskim kotlom je v delovanju in učinkovitosti. Nizkotemperaturni kotel deluje pri nižjih temperaturah ogrevalne vode (običajno med 30 in 40 °C), medtem ko kondenzacijski kotel izkorišča toploto dimnih plinov, ki se pri zgorevanju kondenzirajo, s čimer doseže višjo učinkovitost (do 110 %). Kondenzacijski kotel je zato bolj energetsko učinkovit in okolju prijaznejši.
• Ali se lahko nizkotemperaturni kotel zamenja s kondenzacijskim kotlom?
• Zakaj se nizkotemperaturni kotli ne prodajajo več in kaj se namesto njih prodaja?
• Kotli na nizkotemperaturno ogrevanje so običajno primerni za zamenjavo po 15 do 20 letih uporabe. Če pa opazite povečano porabo goriva, pogoste okvare ali nezadostno ogrevanje, je priporočljivo, da ga zamenjate prej. Novi kotli so bolj energetsko učinkoviti in lahko zagotovijo boljše ogrevanje ter nižje stroške.

Če želite preveriti oceno prihranka za vaš dom, nam napišite trenutno porabo plina in načrtovani model kotla – z veseljem vam bomo pomagali pri izračunu vračilne dobe.

Imate vprašanje o tej temi?

Ne morete se odločiti ali rešujete konkretno situacijo v vašem gospodinjstvu? Pišite nam – z veseljem vam bomo svetovali.