Električni konvektor kot glavni vs. dodatni vir ogrevanja

Izdelke še vedno pripravljamo.

Lahko pa si ogledate tudi druge kategorije.

Električni konvektor kot glavni ali dopolnilni vir ogrevanja: vse, kar morate vedeti pred odločitvijo

Električni konvektor je eden najbolj prodajanih tipov grelnih teles na slovenskem trgu – in to z dobrim razlogom. Je nezahteven za namestitev, ne zahteva vodovodnih ali plinskih inštalacij in ga je mogoče premikati iz prostora v prostor po potrebi. Kljub temu se kupci vedno znova in znova sprašujejo isto vprašanje: Ali ga lahko uporabim kot glavni vir ogrevanja, ali je to le dodatek? Odgovor ni preprost in je odvisen od celega niza dejavnikov – od toplotnih izgub stavbe, prek razpoložljivosti elektrike, do navad in življenjskega sloga ljudi v določeni gospodinjstvu. V tem članku bomo podrobno razpravljali o obeh vlogah konvektorja, s konkretnimi številkami in primeri iz prakse, da se boste lahko pravilno odločili.

Kako električni konvektor sploh deluje – osnove za primerjavo

Preden primerjamo obe vloge konvektorja, je pomembno razumeti njegovo načelo. Električni konvektor deluje na osnovi naravne konvekcije: hladen zrak vstopa skozi spodnjo mrežo, prehaja okoli električnega uporovnega telesa (morda PTC elementa), segreje se in izstopa skozi zgornjo mrežo. Ustvarja se kroženje zraka, ki enakomerno ogreje celotno sobo brez kakršnekoli turbulentne distribucije toplote, kot to počnejo klasični toplovodni ventilatorski grelniki.

Posledica je preprosta: konvektor ne more ustvariti močnega toka toplega zraka na veliko razdaljo, vendar lahko zelo učinkovito vzdržuje stabilno temperaturo v zaprtem prostoru. Zato je njegova zmogljivost v praksi močno odvisna od kakovosti toplotne izolacije prostora in od tega, koliko toplote "pušča" skozi okna, vrata in stene.

Ta fizikalna načela neposredno vplivajo na to, kje in kako boste uporabljali konvektor. V dobro zatesnjenem prostoru z moderno izolacijo konvektor deluje z zelo visoko učinkovitostjo – do 99 % električne energije se pretvori v toploto. V starejši stavbi z netesnimi okni in slabo izolacijo se toplota hitro izgubi, kar vodi do visoke porabe električne energije in nezadovoljivega udobja.

Konvektor kot glavni vir ogrevanja: kdaj je smiselno

Uporaba električnega konvektorja kot primarnega ogrevalnega sistema ni nič posebnega. V praksi smo se s tem rešitvam srečali v desetih, morda dvajsetih različnih vrstah objektov – in v pravem kontekstu deluje odlično. Poglejmo si posamezne scenarije.

Nove in dobro izolirane zgradbe

Nizkoenergetske hiše in pasivne hiše z vrednostjo specifične toplotne potrebe pod 30 kWh/(m²·leto) so idealno okolje za električne konvektorje kot glavno ogrevanje. Toplotne izgube so tako nizke, da za vzdrževanje 20–21 °C v ogrevani sobi zadostuje moč 30–40 W/m², včasih celo manj. Pri takšnem obremenitvi so obratovalni stroški konvektorja razumni, kljub višji ceni električne energije v primerjavi s plinom.

Zgled iz prakse: družinska hiša iz leta 2018, 120 m² koristne površine, debelina izolacije sten 20 cm, trojna stekla z vrednostjo Ug = 0,6 W/(m²·K). Skupna toplotna izguba stavbe pri zunanji temperaturi −12 °C znaša približno 4,5–5 kW. Za pokritje te izgube zadostuje 4–5 konvektorjev s skupno močjo do 6 kW, pri čemer v običajnem obratovanju delujejo na 60–70 % moči zaradi termostatske regulacije. Mesečni stroški ogrevanja v januarju se v taki hiši gibljejo med 80–110 €, kar je za to vrsto kupca sprejemljivo.

Stanovanjske enote v panelnih in zidanih hišah

Stanovanja v panelnih in zidanih stanovanjskih stavbah imajo eno veliko prednost: sosednja stanovanja delujejo kot toplotna blazina. Toplotne izgube skozi notranje stene so minimalne, kar zmanjša celotno porabo. Poleg tega se centralno ogrevanje (CO) v takšnih primerih pogosto regulira le sezonsko, ne pa individualno. V takšnih primerih je električni konvektor odlična izbira, saj kupec ne plačuje za toploto, ki je ne potrebuje – termostat ga enostavno izklopi.

Zelo pogost scenarij: kupec ima stanovanje 60 m² v panelni hiši iz 80. let (izolirano okoli leta 2010), centralno ogrevanje deluje, vendar je preveliko ali pa nezadostno v prehodnem obdobju. Električni konvektor v dnevni sobi ali spalnici služi kot regulacijski element in hkrati kot rezerva pri izpadih centralnega ogrevanja.

Hiša, počitniški objekti in sezonsko ogrevanje

To je verjetno najbolj naravna vloga električnega konvektorja kot glavnega vira. Hiša, ki jo obiskujete ob vikendih ali le pozimi, bi bila nepotrebno draga pri namestitvi plinskega kotla ali toplotne črpalke. Dovolj je nekaj konvektorjev z dobro regulacijo, nastaviti zaščitni (protimrzovni) način na 7–8 °C med delovnim tednom in pred prihodom nastaviti časovnik ali pametno regulacijo za ogrevanje na udobno temperaturo.

Praktična rešitev: koča 80 m², nizka nadmorska višina, obiskana 30–40 vikendov letno. Namestitev 4 konvektorjev skupne moči 5 kW (npr. kombinacija Protherm 1500 v dnevni sobi in Protherm 1000 v spalnicah) pokrije celotno potrebo po ogrevanju. Protimrazni način porabi zanemarljivo količino električne energije, saj konvektor v njem deluje le nekaj ur na dan ali celo v ciklih.

Prehodni prostori in komercialne dejavnosti

Trgovine, pisarne, servisi, veterinarske ambulante, kozmetični saloni – prostori, kjer ljudje prihajajo in odhajajo, kjer je ogrevanje potrebno le v delovnem času in kjer ni vgrajenega centralnega ogrevanja. Električni konvektor v takšnih prostorih deluje kot glavno ogrevanje zelo dobro, saj ne potrebuje servisiranja, ne zahteva dimnika in ga je mogoče enostavno razširiti ali premakniti pri prenovi prostora.

Konvektor kot dopolnilni vir ogrevanja: kje je njegovo idealno mesto

Enako pomembna – in v praksi še razširjena – je vloga konvektorja kot dopolnilnega, rezervnega ali regulacijskega ogrevalnega sistema. Ta kombinacija se pojavlja v skoraj vsaki drugi gospodinjstvu in ima več logičnih oblik.

Dopolnilo za centralno ogrevanje v prehodnem obdobju

Klasični primer: plinski centralni sistem ogrevanja (CSO) s kotlom in radiatorji pokriva glavno ogrevalno obremenitev pozimi. Toda marca, oktobra in novembra, ko temperature padejo pod 10 °C le za nekaj ur na dan, ni ekonomično zagnati celotnega sistema CSO. Električni konvektor hitro ogreje določeno sobo in le takrat, ko je to potrebno.

Ta situacija je še posebej priljubljena pri starejših kotlih s slabšo regulacijo – kupec preprosto pusti kotel izklopljen do novembra, medtem ko se zanaša na enega ali dva konvektorja v prostorih, kjer preživi največ časa.

Zaloga pri izpadu primarnega sistema

Toplotne črpalke, plinski kotli, kotli na pelete – vsi ti sistemi lahko doživijo okvare. Električni konvektor v rezervi zagotavlja, da gospodinjstvo v januarju ne bo ostalo brez ogrevanja, če pride do okvare primarnega vira. To je poceni zavarovanje z dvojno funkcijo – regulacijski element in rezerva.

V praksi se lahko zgodi, da ima kupec toplotno črpalko zrak-voda v družinskem domu. Med mrzlimi zimami (pod −15 °C) toplotna črpalka deluje na meji svojih zmogljivosti in potrebuje pomoč. Električni konvektorji v najhladnejših prostorih (običajno kotne sobe, sobe s severno steno, podstrešni prostori) prilagodijo temperaturo in razbremenijo toplotno črpalko v kritičnih urah.

Ogrevanje specifičnih območij in prostorov

Kopalnica, predsobje, delovna soba v mansardi, garaža z delavnico – prostori, kjer je primarno ogrevanje šibko ali ga ni. V takšnih primerih električni konvektor prevzame vlogo lokalnega dodatka, ki ne rešuje celotne hiše, temveč rešuje specifično bolečo cono.

Za kopalnico je še posebej priljubljena izbira konvektor z višjim pokritjem (IP44) – ne vsak model to izpolnjuje, zato je pri izbiri potrebno preveriti tehnični list. Konvektorji serije Protherm so na splošno primerni za običajne bivalne prostore; za vlažne prostore je treba izbrati modele, certificirane za dano cono.

Dimenzioniranje moči: številke, ki jih morate poznati

Brez pravilnega izračuna potrebne moči ostane vsako odločitev o ogrevanju le ugibanje. Osnovno pravilo pravi, da za vsak m² ogrevane površine potrebujete določeno specifično moč, ki se razlikuje glede na kakovost toplotne izolacije stavbe:

Pasivna hiša (toplotna izguba do 15 W/m²): 15–25 W/m²
Nizkoenergijska hiša (izguba 15–30 W/m²): 25–40 W/m²
Običajna novogradnja po letu 2010 (izguba 30–50 W/m²): 40–60 W/m²
Ogrevana starejša zgradba (izguba 50–80 W/m²): 60–80 W/m²
Nepreizolirana starejša zgradba (izguba 80–150 W/m²): 80–120 W/m² in več

Za določeno sobo morate poleg površine upoštevati tudi višino stropa (standardno 2,5–2,7 m – če je višja, upoštevajte prostornino), število in površino oken (vsako m² okna z U = 1,0 W/(m²·K) pri −12 °C zunaj in +20 °C znotraj izgubi približno 30 W), severovzhodno orientacijo (popravite za 10–15 % navzgor), vogalne sobe (popravite za 10 % navzgor).

dnevna soba 24 m², strop 2,6 m, eno okno 2 m², južna orientacija, dobro izolirana novogradnja. Potrebna moč: 24 × 50 W = 1200 W, minus 10 % za južno orientacijo = cca 1080 W. V praksi izberete konvektor z močjo 1000–1500 W. Za takšen prostor je odlična izbira na primer Protherm 1000 z močjo 1000 W, ali z rezervo Protherm 1500 z močjo 1500 W.

Podrobna navodila za izračun najdete tudi v članku Kakšen električni konvektor potrebujem za svojo sobo v Znanstvenem centru.

Ekonomska analiza: kdaj se električno ogrevanje izplača

To je kamen spotike, na katerega naleti vsak kupec. Električna energija je na Slovaškem v primerjavi s zemnim plinom dražja – v letu 2024 se cena električne energije za gospodinjstva giblje v razponu 0,16–0,22 €/kWh glede na tarifo in distribucijsko območje, medtem ko zemni plin doseže približno 0,07–0,10 €/kWh (pretvorjeno na toplotno energijo). To na prvi pogled nedvoumno govori proti električnemu ogrevanju.

Vendar je realnost bolj zapletena. Primerjava mora upoštevati:

Investicijski stroški: Plinski kotel z razvodom in radiatorji v novogradnji stane 4 000–8 000 €. Komplet električnih konvektorjev za celotno hišo stane 600–1 500 €. Prihranek pri investiciji se »odplača« iz obratovalnih stroškov v nekaj letih.
Tarifa D6 / Tarife za akumulacijsko in direktno ogrevanje: Če je električna energija vaš glavni ali izključni vir ogrevanja, ste upravičeni do posebne tarife z nižjo ceno električne energije (v nekaterih distribucijskih območjih celo do 30–40 % ceneje kot standardna D1). To bistveno spremeni ekonomiko.
Stroški servisa in revizij: Plinski kotel zahteva letno revizijo (50–150 €), dimnik, servis gorilnika. Električni konvektor praktično ne potrebuje ničesar – noben dimnik, nobena revizija zgorevanja, noben servis goriva.
Življenjska doba in zanesljivost: Električno odporno ogrevanje je tehnološko zelo preprosto. Kakovostni konvektor zdrži 15–25 let brez kakršnegakoli servisnega posega. Plinski kotel ima povprečno življenjsko dobo 12–15 let in zahteva servis.

Zaključek ekonomske analize: pri standardni tarifi D1 se električno neposredno ogrevanje ne izplača za velike družinske hiše s slabo izolacijo. Pri tarifi D6 (ali novejših ekvivalentih) in v dobro izoliranih stavbah se ekonomija dramatično izboljša – in po upoštevanju investicijskih stroškov in brez vzdrževanja lahko električno ogrevanje pride ceneje ali primerljivo.

Regulacija: srce učinkovitega električnega ogrevanja

Ena najpogostejših napak pri vgradnji električnega konvektorja – naj bo glavni ali dodatni vir – je podcenjevanje regulacije. Konvektor brez dobre regulacije bo porabil bistveno več električne energije, kot je potrebno. Kvalitetna regulacija lahko zmanjša porabo za 20–40 % v primerjavi s preprostim vklopom in izklopom.

Sodobni električni konvektorji ponujajo več ravni regulacije:

Mehanski termostat: preprost bimetalni ali kapilarni senzor, natančnost ±2–3 °C, poceni, vendar manj varčen. Primeren za počitniške hiše in dodatno uporabo, kjer se ne splača vlagati v dražjo regulacijo.
Elektronski termostat: natančnost ±0,5 °C, digitalni zaslon, možnost nastavitve tedenskega programa. Znatno varčnejši – vzdržuje temperaturo v ozkem pasu in ne ogreva po nepotrebnem. Priporočena izbira za glavno ogrevanje.
Smart/Wi-Fi regulacija: upravljanje prek aplikacije, oddaljeni zagon pred prihodom domov, integracija z inteligentnimi domačimi sistemi. Idealen za počitniške hiše in objekte z nerednim obiskom – znatno varčuje z energijo v dneh, ko niste doma.
Odkrivanje odprtega okna (Open Window Detection): funkcija pri sodobnejših konvektorjih – senzor zazna hitro padec temperature zaradi odprtja okna in samodejno izklopi ogrevanje, dokler se okno ne zapre. Banalnost, ki pa lahko prihrani desetine evrov na sezono v prostorih, kjer se zrači.

Več o teh funkcijah si lahko preberete v članku Konvektor z elektronsko vs. mehansko regulacijo: kaj je bolje v Znanstvenem centru.

Mobilnost vs. fiksna namestitev: kaj izbrati in zakaj

Dodatna praktična razsežnost odločitve: konvektor lahko namestite na steno ali pa ga pustite prosto stoječega na tleh s kolesi. Oba pristopa imata svoje mesto.

Fiksna namestitev na steno je primerna za glavni vir ogrevanja – konvektor je tako vizualno kot funkcionalno del prostora, ne ovira gibanja, napajalni kabel je skrit v steni in celoten vtis je čistejši. Postopek montaže podrobno opisuje članek Montaža električnega konvektorja na steno: postopek korak za korakom.

Stoječe rešitev s kolesi je idealna za dodatno uporabo: konvektor lahko premaknete tja, kjer potrebujete toploto, brez kakršnih koli gradbenih del. Sada koles za Tesy je primer dodatne opreme, ki pretvori fiksni konvektor v mobilno rešitev v nekaj minutah. To boste še posebej cenili, ko želite kupljeni konvektor najprej preizkusiti v različnih prostorih ali ko ogrevate le del hiše in želite konvektor premikati glede na trenutne potrebe. Več o tej temi lahko preberete v članku Kolesa za električni konvektor: kdaj se splačajo in kaj je treba vedeti.

Število konvektorjev vs. en močan kos: kaj je boljše rešitev

Stranke se nas razmeroma pogosto sprašujejo, ali je bolje kupiti en velik konvektor ali več manjših. Za glavni sistem ogrevanja je odgovor skoraj vedno: več manjših, vsak v svojo sobo. Razlogi so praktični:

Vsaka soba ima svoj termostat in svojo regulacijo. Spalnico lahko nastavite na 18 °C, dnevno sobo pa na 22 °C – brez kakršnegakoli kompromisa.
Če pride do okvare v enem konvektorju, preostali delujejo normalno. En velik konvektor pomeni en sam točko okvare za celotno površino, ki jo je moral pokriti.
Manjši konvektorji se lahko namestijo pod okna, kar je optimalna lega za zmanjšanje hladnega sevanja oken.
Ravnomernejša porazdelitev toplote po celotnem prostoru – zrak se ne segreva samo v enem kotu.

Po drugi strani pa je en močnejši konvektor kot dopolnilni vir v eni določeni sobi popolnoma smiseln – na primer Protherm 2000 z močjo 2000 W kot edini konvektor v prostorni dnevni sobi, kjer ga uporabljate le kot podporo obstoječemu ogrevalnemu sistemu v mrzlih dneh.

Konkretni modeli in njihova ustrezna uporaba

Na koncu te sekcije si poglejmo, kako se posamezni zmogljivostni različici konvektorjev prilegajo posameznim scenarijem. Serija Protherm ponuja dosledno rešitev za različne potrebe:

Protherm 500 (500 W) – idealen za majhne prostore: kopalnica, WC, predsobje (do 8–10 m² v dobro izolirani hiši) ali kot zaščita pred mrazom v neogrevani sobi. Odličen dodatni konvektor za prostore, kjer ne potrebujete polnega toplotnega udobja, le osnovno zaščito.
Protherm 1000 (1000 W) – univerzalni model, najbolj prodajan tip. Primeren za prostore 12–18 m² v novogradnjah ali kot dopolnilni konvektor za večje prostore. Dober razmerje cena/zmogljivost za dopolnilno in glavno ogrevanje v manjših prostorih.
Protherm 1500 (1500 W) – primeren za dnevne sobe in večje spalnice 18–25 m² v energetsko varčnih stavbah. Če se gradi električno ogrevanje kot glavni sistem, bo ravno ta razred moči pokril večino standardnih prostorov v novogradnjah.
Protherm 2000 (2000 W) – namenjen za večje prostore, kotne sobe, starejše zgradbe z večjimi toplotnimi izgubami ali prostorne dnevne sobe 25–35 m². Kot dopolnilni vir primeren za velike prostore, kjer primarno ogrevanje ne zadostuje.

Podrobnejše primerjave posameznih znamk in modelov najdete v članku Električni konvektorji Protherm vs. Tesy: v čem se razlikujeta in katerega izbrati.

Kombinirani sistemi: najboljše iz obeh svetov

V praksi se čedalje bolj srečujemo s hibridnimi rešitvami, kjer je primarni vir toplotna črpalka ali peletni kotel z akumulacijskim rezervoarjem, električni konvektorji pa opravljajo nalogo prilagajanja udobja v določenih prostorih. Ta rešitev ima številne prednosti:

Toplotna črpalka pokriva osnovno obremenitev s COP (koeficientom učinkovitosti) 3–4, kar je ekonomsko ugodno.
Električni konvektorji z elektronskim regulacijskim sistemom prilagodijo temperaturo v prostorih, kjer je potrebna višja ali različna temperatura kot v drugih delih hiše – brez potrebe poseganja v hidravliko.
Pri okvari toplotne črpalke ali kotla konvektorji zagotavljajo minimalno udobje.
V prehodnem obdobju, ko bi toplotna črpalka ali kotel delovala z nizko učinkovitostjo, je ceneje vklopiti konvektor le tam, kjer je potreba.

Stranka iz Trenčína je letos namestila sistem: toplotna črpalka zrak-voda s talnim ogrevanjem pokriva pritličje družinske hiše. Podstrešni prostori (2 sobi, skupaj 45 m²) so ogrevani z dvema električnima konvektorjema Protherm 2000 in Protherm 1500. Podstrešne sobe se uporabljajo le ob vikendih, zato so konvektorji programirani na tedenski urnik. Rezultat: nižja investicija v primerjavi z razširitvijo talnega ogrevanja v podstrešje, individualna regulacija podstrešja neodvisno od pritličja in zadovoljstvo stranke z vsemi vidiki.

Varnost in električne zahteve

Električni konvektor je z varnostnega vidika sorazmerno nezahtevna naprava, vendar je treba upoštevati nekaj osnovnih pravil, še posebej če ga nameravate uporabljati kot glavni vir ogrevanja z več enotami hkrati:

Tokovni obremenitev: Konvektor 2000 W pri napetosti 230 V odvaja približno 8,7 A. Standardni 16 A odklopnik brez težav obvlada en konvektor te moči, toda pri več konvektorjih na enem tokokrogu (na primer 3 × 2000 W = 6 kW = 26 A) je potrebno porazdeliti obremenitev na več tokokrogov.
Dimenziranje elektroinštalacije: Za glavni sistem električnega ogrevanja priporočamo, da sodelujete z električarem pri dimenzioniranju dovodov in odklopnikov. V praksi se za večje inštalacije (nad 6 kW skupne moči) priporoča trifazni dovod in enakomerno porazdelitev obremenitve med faze.
Mesto namestitve: Konvektor ne sme biti pokrit z zavesami, pohištvom ali drugim materialom. Okoli konvektorja je treba ohraniti prosti prostor najmanj 20–30 cm z vseh strani.
Uzemljenje: Vsak konvektor mora biti priključen na ozemljeno vtičnico ali neposredno priključek z zaščitnim vodnikom (PE).

Pogosta vprašanja (FAQ)

Ali lahko uporabljate električni konvektor kot edini vir ogrevanja v starem, neizoliranem domu?

Tehnično je to mogoče, vendar je ekonomsko problematično. V neizolirani hiši so toplotne izgube običajno 80–150 W/m², kar pomeni zelo visoko moč in posledično visoko porabo električne energije. Veliko boljši pristop je najprej izolirati (okna, streha, fasada) in šele nato razmišljati o električnih konvektorjih kot glavnem viru ogrevanja. Če izolacija ni možna, razmislite vsaj o tarifi D6 in natančni časovni regulaciji – ogrevajte le takrat, ko ste resnično doma, v preostalem času pa vzdržujte temperaturo proti zmrzovanju.

Ali je električni konvektor varen za neprekinjeno delovanje skozi celo zimo?

Da. Električni konvektorji so zasnovani in certificirani za neprekinjeno delovanje. Nimajo gibljivih delov (brez ventilatorja), kar minimizira obrabo. Kakovostni modeli imajo zaščito pred pregrevanjem (termalni izklop), ki izklopi konvektor ob okvari termostatske regulacije. Pomembno je vzdrževati čistost vhodne mreže – zamašitev s prahom lahko povzroči pregrevanje. Več o tem v članku Vzdrževanje in čiščenje električnega konvektorja: kako podaljšati njegovo življenjsko dobo.

Koliko konvektorjev potrebujem za celotno stanovanje/hišo?

Osnovno pravilo: en konvektor za vsako glavno ogrevano sobo. Za majhen stan (2 sobi + kuhinja) to lahko znaša 3–4 konvektorje. Za družinsko hišo 120 m² je to običajno 5–7 konvektorjev. Kopalnica, WC in predsoba se rešujejo bodisi z majhnim konvektorjem (500 W) ali pa se ogrevajo z ostankom toplote iz sosednjih prostorov, če so vrata pogosto odprta. Konkretni izračun glede na vašo razporeditev najdete v članku Kako izbrati električni konvektor: moč, regulacija in druga merila.

Ali je mogoče več konvektorjev upravljati centralno, ali moram vsakega nastavljati posebej?

Odvisno od modela. Konvektorji z mehanskim termostatom se nastavljajo individualno. Sodobni modeli s pametno/Wi-Fi regulacijo se lahko integrirajo v eno aplikacijo in skupinsko upravljajo ali programirajo. Nekateri sistemi omogočajo tudi integracijo z inteligentno hišo (Home Assistant, KNX itd.). Če načrtujete električno ogrevanje kot glavni sistem, se splača investirati v konvektorje z dobro digitalno regulacijo – povrnili se vam bodo pri varčevanju z energijo.

Kaj storiti, če konvektor ne segreje prostora dovolj?

Prva stvar: preverite, ali je vhodna mreža čista (prah lahko znatno zmanjša učinkovitost). Druga stvar: preverite, ali moč konvektorja ustreza dejanski toplotni izgubi prostora – pogosto se izkaže, da je bil izračun podcenjen. Tretja stvar: preverite tesnost oken in vrat – v starejših zgradbah so netesnosti odgovorne za 20–40 % toplotnih izgub. Četrta stvar: če je konvektor starejši in je bil dolgo v uporabi, lahko pride do težav s termostatom ali grelnim telesom – več v članku Pogosto okvare električnih konvektorjev in kako jih rešiti.

Kaj pomeni stopnja D6 in kako jo dobim?

Tarifa D6 (ali njeni regionalni ekvivalenti) je posebna tarifa za odjemalce, ki uporabljajo električno energijo za neposredno ogrevanje kot glavni ali prevladujoči vir. Cena električne energije v času nizke tarife (običajno ponoči) je bistveno nižja kot pri standardni tarifi. Pogoj je, da konvektorji predstavljajo glavni sistem ogrevanja, inštalacija izpolnjuje minimalno inštalirano moč in distribucijska družba je opravila kontrolo. Pogodba in pogoji se razlikujejo glede na distribucijsko območje (ZSD, SSD, VŠZP). Podrobnosti lahko najdete pri svojem dobavitelju električne energije.

Zaključek: glavni ali dodatni? Odločitev je odvisna od vas

Električni konvektor lahko opravlja obe vlogi – glavnega in dodatnega ogrevalnega sistema – pod pogojem, da so izpolnjeni ustrezni pogoji. Kot glavni vir deluje zanesljivo in ekonomično v dobro izoliranih novogradnjah, stanovanjih, počitniških objektih in manjših komercialnih prostorih. Kot dodatni vir je nenadomestljiv v prehodnem obdobju, kot rezerva ob okvari primarnega sistema in za individualno regulacijo posameznih prostorov.

Ključ do pravilne odločitve je realističen izračun toplotnih izgub, primerjava dejanskih obratovalnih stroškov (ob upoštevanju razpoložljivih tarif) in upoštevanje investicijskih stroškov v dolgoročnem obdobju. Ne pustite se odvrniti le s grobim primerjanjem cene električne energije in plina na kWh – celotna slika je vedno bolj zapletena in v mnogih primerih govori v prid električni rešitvi.

Če še vedno niste prepričani, kateri model ali moč je prava za vas, si oglejte tudi druge članke v našem Znanstvenem centru, še posebej Kako izbrati električni konvektor: moč, regulacija in drugi kriteriji ter Pogosta vprašanja o električnih konvektorjih, kjer boste našli druge praktične odgovore na običajne situacije. Celotno ponudbo električnih konvektorjev najdete na atria.si/električni-konvektorji/.

Imate vprašanje o tej temi?

Ne morete se odločiti ali rešujete konkretno situacijo v vašem gospodinjstvu? Pišite nam – z veseljem vam bomo svetovali.