Dvocevne inštalacije s prisilnim obtokom omogočajo dovod vode z dovolj izenačeno temperaturo do posameznih grelnih teles, zato te naprave niso izpostavljene nenehnemu padanju temperature, ki je značilno za enocevne sisteme. Pogoj je seveda pravilno toplotno in hidravlično dimenzioniranje inštalacije.
Na sliki 1.1 je prikazana nazorna shema dvocevne inštalacije z neposrednim povratkom.
Na splošno tako izvedeni krogi ne morejo zagotoviti optimalnega nadzora nad tlačnimi razlikami (te se namreč povečujejo sorazmerno z oddaljenostjo od zadnjega oskrbovanega odcepa – radiatorja).
Primer: Da bi zagotovili nazivni pretok v najbolj oddaljenem radiatorju, je treba v najbližji radiator dovajati precej večjo količino medija, kot je potrebno (pri radiatorjih, razporejenih v več nadstropjih, se ta težava še poveča). Pretok medija, ki ne ustreza zahtevani vrednosti, lahko povzroči toplotno moč, ki odstopa od projektirane vrednosti, hrup, erozijo ipd.
Stopnja neuravnoteženosti v cevnem omrežju je v osnovi odvisna od števila oskrbovanih porabnikov. Če je njihovo število omejeno, so lahko razlike med zahtevanim in dosegljivim pretokom sprejemljive. Pri velikem številu pa se lahko odstopanja izkažejo za zelo pomembna. V takih primerih je treba sprejeti dodatne ukrepe.
Različica prejšnjega dvocevnega sistema z neposrednim povratkom je dvocevna inštalacija z obrnjenim povratkom (glejte sliko 1.2). Ta rešitev zagotavlja ravnovesje s sistemsko kompenzacijo (tj. tako je mogoče pri enaki dolžini cevi zagotoviti približno enake tlačne razlike za vse oskrbovane porabnike) neodvisno od uporabljenih regulacijskih elementov.
Osnovni povzetek:
• Pri srednjih in malih inštalacijah s stalnim pretokom za hidravlično uravnoteženje krogov (torej za oskrbo porabnikov toplote s tolikšno količino nosilca toplote, ki zagotovi zahtevano stopnjo ogrevanja) zadostuje dobro dimenzioniranje cevi.
• Pri obsežnih inštalacijah ali inštalacijah s spremenljivim pretokom je treba za izvedbo hidravlično uravnoteženih krogov uporabiti določene naprave za regulacijo pretoka vode. Čeprav dvocevni sistemi dosegajo boljše rezultate kot enocevni, geometrijska oblika in izvedba kroga včasih ne moreta zagotoviti tlačnega ravnovesja na vstopih in izstopih grelnih teles. Zato je treba opraviti t. i. »uravnoteženje« zgoraj navedenih parametrov z ustreznimi ventili za hidravlično uravnoteženje ali z uporabo primernih stabilizacijskih naprav (regulatorji ali dvopotni/tripotni regulacijski ventili).
Primeri krogov z ventili za hidravlično uravnoteženje
To so krogi, pri katerih je mogoče z ventili za hidravlično uravnoteženje nastaviti pretok nosilca toplote, ki teče skozi grelna telesa v krogu. Tako dosežemo enakomeren razvod medija tudi pri zelo zapletenih inštalacijah in obsežnih cevnih omrežjih (glejte sliko 1.3).
Za pravilno delovanje teh krogov so potrebni:
• Ustrezna projektna priprava z izračunom natančne nastavitve zaslonke za vsak ventil.
• Natančna kalibracija.
• Redno, stalno vzdrževanje in preverjanje nastavitev.
Alternativa ventilom za hidravlično uravnoteženje so lahko krogi z napravami »autoflow«; ki samodejno uravnavajo pretok medija skozi posamezne porabnike toplote. Prednost teh regulacijskih naprav je v poenostavitvi izračunov hidravličnih parametrov krogov in v tem, da ne potrebujejo kalibracije.
Primeri krogov s tripotnim regulacijskim ventilom
Gre za kroge, v katerih je mogoče s primernimi tripotnimi ventili spreminjati količino ali temperaturo vode, ki teče skozi porabnike toplote. Ti krogi imajo lahko preprosto zgradbo, kompenzirani povratek, ventile za hidravlično uravnoteženje, naprave autoflow itd. (glejte sliko 1.4).
