Velikosti in vrste prirobnic – kaj pomenita standarda DN in PN pri črpalkah

Izdelke še vedno pripravljamo.

Lahko pa si ogledate tudi druge kategorije.

Velikost in tipi prirobkov – kaj pomenujeta standarda DN in PN pri črpalkah

Ko bo kupec prvič naročil prirobno obtočno črpalko in prejel dobavnico z označbo, kot je DN 50 PN 6 ali DN 80 PN 16, se bo večina ljudi enostavno ozrla na premer cevi in upala, da se ujema. V praksi to običajno konča z podaljšanim montažnim delom ali – v najslabšem primeru – vračanjem blaga, ker prirobnice fizično ne ustrezajo nasprotnim prirobnicam obstoječega sistema. Zato ta članek podrobno razpravlja o standardih DN in PN – ne le o tem, kaj te kratice pomenijo, temveč tudi, zakaj so ključne za prirobne obtočne črpalke in kako z njimi pravilno delati pri izbiri, načrtovanju in montaži.

Kaj je to prirodo in zakaj obstaja?

Prirobna (angleško flange, nemško Flansch) je razširjena plošča ali rob na koncu cevi, armature ali črpalke, ki omogoča trdno, tesno in demontirljivo povezavo dveh komponent. Za razliko od navojnih spojev (kjer se komponente privijejo druga v drugo) se prirobni spoj izvede tako, da se dve nasprotni prirobi položita drugo na drugo, med njima se vstavi tesnilo in celoto privije s sorniki.

Razlog, zakaj prirobno priključek pri obtočnih črpalkah za ogrevanje in vodo prevladuje v višjih zmogljivostnih razredih, je preprost: razstavljivost. Črpalko je mogoče odstraniti iz sistema, ne da bi bilo treba rezati cev. Pri servisnih posegih, zamenjavi ležajev ali celotni zamenjavi agregata je to bistvena prednost. Zato so vse večje obtočne črpalke za industrijske zgradbe, kotlovnice in večje ogrevalne mreže standardno opremljene s prirobnimi odprtinami.

Zaklepanje prirobnega spoja: dve prirobnici stisnjeni s sorniki z tesnilom med njima.

Standard DN – nazivni premer (Diamètre Nominal)

Skratka DN izvira iz francoskega Diamètre Nominal, v slovenščini govorimo o nazivnem premeru ali nazivni svetlosti. Gre za brezrazsežno število, ki navaja približen notranji premer cevi ali grla armature v milimetrih. Beseda »približen« je tu ključna – DN ni natančen notranji premer, ampak standardizirana razred, ki zagotavlja združljivost prirobnic v danem razredu ne glede na proizvajalca.

Standard EN ISO 6708 določa vrsto nazivnih premerov, s katerimi se najpogosteje srečujemo v praksi ogrevalnih sistemov:

DN 25 – približno ustreza 1" cevi, običajna za manjše sisteme
DN 32 – ustreza 5/4" cev
DN 40 – ustreza 6/4" cev (1½")
DN 50 – ustreza 2" cevi, zelo pogost pri srednje velikih kotlovnicah
DN 65 – območje med standardnimi palčnimi merami, običajno pri evropskih sistemih
DN 80 – ustreza 3" cevi, značilno za velike kotlovnice in industrijske zgradbe
DN 100 – ustreza 4" cevi, oprema za centralne toplotne vire
DN 125 – večji izhodna moč, distribucijske mreže
DN 150 in več – industrijske aplikacije, toplarne, bolnišnice, veliki nakupovalni centri

Pomembno je razumeti, da je pri enakem DN dejanski zunanji premer prirobnice lahko različen glede na razred PN. Prirobnice DN 50 PN 6 in DN 50 PN 16 imajo enako svetlost v grlu, vendar se prirobnice razlikujejo po debelini, premeru razporeditve lukenj (PCD – Pitch Circle Diameter) in številu lukenj za vijake. Ta dejstvo je eden najpogostejših vzrokov za zamenjave na gradbiščih.

PN – nazivni tlak

Skrajšava PN izvira iz francoskega Pression Nominale, kar pomeni nominalni tlak. Navaja največji dovoljeni tlak (v barih) pri referenčni temperaturi medija 20 °C. Norma EN 1092-1 določa naslednje standardne razrede:

PN 6 – maksimalni tlak 6 bar pri 20 °C; značilno za nizkotlačne vodovode pitne vode, talno ogrevanje
PN 10 – 10 bar pri 20 °C; običajni ogrevalni sistemi za družinske hiše in stanovanjske komplekse
PN 16 – 16 bar pri 20 °C; najpogostejša razred v kotlovnicah, poslovnih stavbah in industrijskih ogrevalnih sistemih
PN 25 – 25 bar; visoko-tlačne industrijske aplikacije, parni sistemi
PN 40 – 40 bar; posebne industrijske in energetske aplikacije

Pri izbiri prirobnega obtočnega črpalke iz kategorije prirobne obtočne črpalke je vedno treba preveriti, ali je tlačna razred črpalke v skladu s tlačnim razredom ostalih armatur in cevi v sistemu. Če je na primer projektant predvidel razdelitev s prirobnicami PN 16 in črpalka je dobavljena s PN 6, prirobnice fizično ne ustrezajo – razmaknačnica vijakov ima drugačen premer.

Prirobki DN 50 PN 6 in PN 16 imajo enako notranjo svetlino, vendar različne zunanje premer in razdaljo med središči – niso zamenljivi.

Tabela velikosti prirobkov po EN 1092-1

Konkretne dimenzijske vrednosti so standardizirane in obvezne. Za prakso kotlovnic so najpomembnejše naslednje vrednosti (vse mere v mm, vijaki v metričnih navojih):

DN	PN	Zunanji premer prirobnice D (mm)	Vrtilna razdalja PCD (mm)	Število odprtin	Premer odprtine (mm)	Vrvice
DN 40	PN 6/10	150	110	4	18	M16
DN 40	PN 16	150	110	4	18	M16
DN 50	PN 6/10	165	125	4	18	M16
DN 50	PN 16	165	125	4	18	M16
DN 65	PN 6/10	185	145	4	18	M16
DN 65	PN 16	185	145	8	18	M16
DN 80	PN 6/10	200	160	8	18	M16
DN 80	PN 16	200	160	8	18	M16
DN 100	PN 6/10	220	180	8	18	M16
DN 100	PN 16	235	190	8	22	M20
DN 125	PN 16	270	220	8	26	M24
DN 150	PN 16	300	250	8	26	M24

Opomba: Mere so približne po EN 1092-1 tip 01 in 02. Vedno preverite merilno dokumentacijo določenega proizvajalca črpalke, saj nekateri proizvajalci (zlasti pri PN 6 in PN 10) navajajo enake mere prirobnic za oba tlačna razreda, medtem ko jih drugi razlikujejo.

Tipi prirobkov po standardu EN 1092-1 – ne vse prirobki so enaki

Norma EN 1092-1 razlikuje več tipov prirobkov glede na njihovo konstrukcijsko rešitev in način priključitve na cevovod ali telo črpalke. Za ogrevalno tehniko so pomembni predvsem:

Tip 01 – ravna priroba (Flat face): Tesnilo se položi na celotno čelno površino prirobe. Uporablja se pri nizkih tlakih (PN 6, PN 10) in pri spajanju z litinskim nasprotnim prirobnikom. Za ulitke je značilno.
Tip 02 – priroba z izbočenjem (Raised face, RF): Sredina prirobe je rahlo dvignjena (dvignjena za 2 mm pri PN 6–16, za 7 mm pri PN 25 in višjih). Tesnilo leži samo na tem dvignjenem obroču. To je najpogostejši tip v evropski praksi za PN 16 in višje.
Tip 05 – obročna drsina (Ring-type joint, RTJ): Posebna aplikacija za visoke tlake in temperature, pri standardnem ogrevanju je v praksi redko uporabljena.
Montaža s ohlapnim prstanom (Loose flange): Priključek ni privarjen ali privit na cevovodu, ampak drži na objemki. Omogoča vrtenje – pri montaži torej vedno poravna odprtine. Prednostna pri tesnih montažnih pogojih.

Za obtočne črpalke s prirobnimi ploščami je značilno, da je ohišje črpalke ulito ali obdelano z prirobnicami, ki so neposredno del ohišja. Tip prirobnice (oblika sprednje površine) določi proizvajalec in mora ustrezati tipu protiprigrube v cevovodu. Kombinacija RF + FF (izboklina s ploskvijo) je teoretično možna z ustreznim tesnilom, vendar se v praksi pri ogrevanju priporoča ohranitev istega tipa.

Kako pravilno prepoznati obstoječo prirobo na mestu montaže

To je praktična situacija, s katero se monter srečuje pri zamenjavi črpalke v obstoječi kotlovnici. Postopek je naslednji:

1. Izmerite zunanji premer prirobnice – s pomičnim merilom ali trakom izmerite zunanji rob prirobnice. S pomočjo tabele EN 1092-1 določite verjetni DN.

2. Izmerite razmaknočno krožnico (PCD) – razdalja od sredine enega vijaka do sredine nasprotnega vijaka pri 4-luknjastih prirobah ali kot pri 8-luknjastih. Pri 4 luknjah: PCD = razdalja med sredinama nasprotnih lukenj. Pri 8 luknjah: PCD = razdalja med sredinama vijakov × 1/sin(22,5°).

3. Preštejte število navojnih lukenj – štiri luknje so običajno za manjše DN do DN 80, osem lukenj pa je običajno za DN 65 PN 16 in večje DN.

4. Preverite notranji premer grla – neposredno izmerite odprtino na sredini prirobnice in jo primerjajte s tabeliranimi vrednostmi DN.

5. Preverite PN – če ni dokumentacije ali etikete, se lahko PN izpelje iz kombinacije zunanjega premera, PCD in premera odprtin. Če PCD in zunanji premer ustrezata tabeli za PN 10, vendar je sistem bil prvotno načrtovan za kotel z maksimalnim delovnim tlakom 3 bar, je verjetno PN 10, kar je varna izbira za običajno ogrevanje.

Trije ključni dimenzije prirobnice: zunanji premer D, razmaknačnica PCD in notranji svetlost d.

Zakaj je razred PN pomemben ne le za tlak, ampak tudi za temperaturo?

Tu pride do zmede veliko inštalaterjev in projektantov. Nazivni tlak PN je definiran pri temperaturi medija 20 °C. Pri višjih temperaturah – kar je v kotlovnici običajna situacija – se maksimalni dovoljeni delovni tlak zmanjša.

Litoželezni pribor PN 16 lahko pri temperaturi medija 120 °C varno deluje le do tlaka okoli 10 bar, pri 150 °C pa le do 6–7 bar. Ta faktor je vključen v tlačno-temperaturnih diagramih, ki jih proizvajalci črpalk in armatur priložijo tehnični dokumentaciji.

Za običajno nizkotemperaturno ogrevanje (toplotni nosilec do 90 °C) je razred PN 10 standardno zadosten z vidika temperature, vendar večina kotlovnic danes načrtuje na PN 16, ker:

Zaloga tlaka pri možnih prehodnih stanjih (zagon, odpoved razteznih posod)
Kompatibilnost z najpogostejšimi armaturami in zapornimi ventili na trgu
Možnost priključitve kotlov z višjim maksimalnim tlakom (10–12 bar)
Razlika v ceni med PN 10 in PN 16 je pri običajnih velikostih minimalna

Praktični primeri naročil – kako izgleda na terenu

Primer 1 – Stanovanjski objekt, zamenjava obstoječega črpalke: Upravnik stanovanjskega objekta je ugotovil, da je črpalka v kotlovnici po 20 letih na koncu življenjske dobe. Na mestu so prirobnice brez kakršnega koli označevanja. Monter je izmeril zunanji premer 185 mm, razdaljo med središči 145 mm, 4 vijakove luknje premera 18 mm in notranji premer (svetlost) približno 63 mm. Tabela pravi: DN 65, PN 6/10. Sistem je star, nizkotemperaturni, tlak zagotovo ne presega 4 barov. Novo črpalko so naročili kot DN 65 PN 10 – se je natančno prilegala brez kakršnih koli prilagoditev cevi.

Primer 2 – Industrijska hala, nova inštalacija: Projektant je zasnoval distribucijski sistem za proizvodno halo s kotlom na maksimalni delovni tlak 12 barov. Vse armature v projektu so PN 16. Črpalka je bila naročena DN 80 PN 6, kar je absolutna napaka – ne le tlačno nezadostna, ampak prirobnice ne bi sedele pri montaži (razlika v PCD je lahko do 15 mm). Naročilo je bilo zadržano, črpalka zamenjana za pravilno DN 80 PN 16. To je klasičen primer, kjer je prihranek na nižji tlačni stopnji povzročil zamudo in dodatno stroške prevoza sem in tja.

Primer 3 – Rekonstrukcija kotlovnice v šoli: Pri rekonstrukciji so zamenili črpalko DN 50. Obstoječe prirobnice so bile litine, tip 01 (ravna površina). Nova črpalka je prišla z prirobnicami tipa 02 (dvignjena površina). Bilo je potrebno uporabiti posebno celopovršinsko tesnilo namesto standardnega obročastega, da se dvignjenega dela ni bilo treba brusiti. Alternativna rešitev – nabava prehodnih tesnil – je bila cenejša in hitrejša.

Primer 4 – Hotel, zamenjava črpalke med sezono: Hotelir je želel zamenjati črpalko kar se da hitro. Črpalka je bila v sistemu brez zapiralnih prirobniških ventilov neposredno pri črpalki (bilo je samo oddaljeno zapiralo). Demontaža prirobniške črpalke brez kratkih zapiralnih ventilov ali prirobniških zapiralnih ventilov takoj za prirobnicami črpalke je zahtevala izpraznitev celotnega sistema. Zaključek: pri vsaki prirobniški črpalki je strokovni standard namestiti zapiralne ventile DN, ki so enaki kot črpalka, neposredno pred in za črpalko – ravno zaradi enostavne prihodnje zamenjave.

Kompatibilnost z ameriškimi standardi ANSI/ASME B16.5

V slovenskem in češkem okolju je to bolj obrobna tema, vendar postane pomembna pri uvozu tehnologij iz čezmorskih trgov ali pri posebnih industrijskih projektih. Ameriški standard ANSI/ASME B16.5 uporablja namesto DN/PN sistem palčnih nazivnih premerov (NPS – Nominal Pipe Size) in tlačne razrede, označene kot Class 150, Class 300, Class 600 itd.

Pravega prevoda ni – razred 150 ni enak PN 16, čeprav sta si podobna. Razmikati vijakov so različni in prirobnice niso neposredno združljive. Ob kakršnih koli dvomih o izvoru obstoječih prirobnic je treba preveriti, ali gre za EN ali ANSI standard, sicer obstaja nevarnost netesnega ali celo mehansko nezdružljivega spoja.

Tesnila za prirobne spoje – material in izbor

Priročnik brez pravilnega tesnila ni vreden nič. Za ogrevalne sisteme s čisto vodo so najpogostejša tesnila:

Nitrilni kavčuk (NBR) – odporen do 100–120 °C, primeren za toplo vodo, ne mara mineralnih olj in glikola (za glikolne mešanice v solarnih ali hladilnih sistemih ni primeren)
EPDM (etilen-propilen-dienski kavčuk) – odporen do 150 °C, odličen za vročo vodo in paro, kompatibilen z glikolnimi mešanicami, vendar neprimeren za ogljikovodike
Grafitna tesnila – za višje temperature (para, vroča voda nad 150 °C), kemično inertna, odlična kompresibilnost
PTFE (teflon) – kemično zelo odporen, za agresivna medija, cena je višja

Debelina tesnila pri običajnih prirobah PN 6–16 je standardno 2–3 mm. Pri prirobah z dvignjenim obličjem (tip 02) se tesnilo položi samo na dvignjeni obroč, ne na celotno površino. Pomembno je pravilno nastavitev momenta privijanja vijakov – predimenzirano privijanje lahko tesnilo zdrobi, nezadostno privijanje povzroča puščanje. Vijaki se privijajo križno, ne krožno, v več stopnjah momentnega ključa.

Pravilno zaporedje privijanja matic prirobnice preprečuje neenakomerno stiskanje tesnila in uhajanje.

Vzpostavitev DN/PN do zmogljivosti in pretoka črpalke

Izbor DN neposredno vpliva na hitrost toka medija skozi grlo črpalke, s tem pa tudi na hidravlične izgube in hrup. Za obtočne črpalke v ogrevanju velja priporočilo, da hitrost toka v grlu ne sme presegati 1,5–2,0 m/s pri polni moči. Pri višjih hitrostih se poveča hrup in tveganje za kavitacijo.

Enostaven izračun: Q (m³/h) = v (m/s) × A (m²) × 3600, kjer je A površina preseka cevi. Za DN 50 (notranji premer približno 54 mm, površina približno 22,9 cm²) pri v = 1,5 m/s dobimo pretok Q približno 1,5 × 0,00229 × 3600 = približno 12,4 m³/h. Za DN 65 (notranji premer približno 70 mm, površina približno 38,5 cm²) je to pri isti hitrosti Q približno 20,8 m³/h.

To je razlog, zakaj velikih prirobnih črpalk z visokim pretokom ne nameščamo s preveč majhnim DN vratilom – hitrost bi se povečala, hidravlične izgube bi bile nesprejemljivo visoke in kavitacija bi črpalko hitro uničila. Več o razmerju med pretokom in tlakom najdete v članku Kakšen pretok in tlak potrebujem za svojo prirobno črpalko.

Prirobna črpalka in medsestavki (Montagestücke)

V praksi se pri zamenjavi črpalk zelo pogosto zgodi, da ima nova črpalka enake DN in PN, vendar drugačne gradbene dolžine (Baulänge – skupna dolžina črpalke med ležajnimi površinami prirobnic). Na primer, originalna črpalka je imela gradbeno dolžino 450 mm, nova pa 420 mm. V takem primeru je rešitev:

Medpovezovalni vložek (razmakni vložek) – jekleni ali litoželezni valj ustreznega DN/PN, ki podaljša sestavo na želeno razdaljo
Prestavitev cevi – če je mogoče premakniti eno odprtino (gibljivo vgradnjo cevi)
Valovni kompenzatorji (raztezni priključki) – gumeni ali kovinski kompenzatorji, ki absorbirajo tudi razliko v konstrukcijski dolžini

Zato pred naročilom rezervnega črpalke vedno izmerite ne samo DN in PN, temveč tudi gradbeno dolžino L (razdalja med prilegajočimi se površinami prirobnic). Večji proizvajalci navajajo gradbene dolžine po standardu EN 1151 ali EN ISO 2858 in je mogoče najti združljive nadomestke različnih znamk pri enakih DN/PN/L.

Normativi, ki so pomembni za prirobniška obtočna črpalka – pregled

Za popolnost navajamo pregled standardov, s katerimi se srečujemo pri prirobnih obtočnih črpalkah:

EN ISO 6708 – definicija nazivnega premera DN
EN 1092-1 – prirobnice in priročni spoji, jeklene prirobnice (tip 01 do 15)
EN 1092-2 – litineve prirobnice
EN 1092-3 – prirobnice iz bakrovih zlitin
EN 13480 – industrijski cevni sistemi
EN ISO 2858 – zahteve glede dimenzij za enostopenjska centrifugalna črpalka (velja za nekatere vrste prirobničnih črpalk)
EN 1151-1 – obtočne črpalke za pitno vodo in ogrevanje, konstrukcijske dolžine
DIN 24255 – starejša nemška norma za gradbene dolžine (še vedno relevantna pri starejših inštalacijah)

Več o postopkih izbire pravega črpalke za določen sistem lahko najdete v članku Kako izbrati prirobno obtočno črpalko za ogrevalni sistem, kjer so merila izbire podrobno predstavljena, vključno s hidravličnimi parametri.

Najpogostejše napake pri izbiri DN in PN

Iz prakse vemo, da večina težav pri montaži prirobničnih črpalk izvira iz nekaj ponavljajočih se napak:

Zamenjava PN 6 in PN 16 – pri enakih DN lahko imajo v nekaterih velikostih prirobnice enake mere (npr. DN 50 PN 6 = DN 50 PN 10 = DN 50 PN 16 ima enak zunanji premer 165 mm in enak PCD 125 mm), kar vodi v lažen občutek varnosti. V drugih velikostih (npr. DN 100) se mere razlikujejo.
Ignoriranje dolžine cevi – črpalka se prilega tako po tlaku kot po premeru, vendar "skrajša" sistem za 3 cm, kar povzroči napetost v ceveh ali potrebo po podaljšanju cevi.
Nepravilen tip tesnila – dobava tesnila NBR v sistemu z glikolom (sončni sistem, proti zmrzovanju ogrevanje) povzroči hitro degradacijo in puščanje.
Izpuščanje momentnega ključa – vijaki priviti »po občutku« vodijo do neenakomernega tesnjenja in takojšnje ali pozne puščanja.
Zamenjava ameriške in evropske norme – pri uvoženih črpalkah z azijskih trgov, ki so včasih certificirane po ANSI, ne pa po EN.

Podrobnejši opis tipičnih montažnih napak in njihovih rešitev najdete v članku Montaža prirobničnega obtočnega črpalka – postopek in pogoste napake.

Kako brati tipski štamp na prirobniškem črpalki

Vsako prirobno obtočno črpalko ima tipski štampilj, kjer so poleg moči in pretoka navedeni tudi prirobni parametri. Tipični zapis izgleda na primer takole:

DN 65 / PN 16 / Dolžina 340 mm / Tmax 130 °C / pmax 10 bar

Ta zapis pravi: vratni premer DN 65, prirobni razred PN 16, konstrukcijska dolžina (face-to-face) 340 mm, maksimalna temperatura medija 130 °C, maksimalni delovni tlak 10 bar (kar je manj kot PN 16 = 16 bar, ker je pri višji temperaturi tlačna meja črpalke nižja od nazivnega razreda prirobnice – omejuje telo črpalke, ne prirobnica).

Upoštevajte, da maksimalni delovni tlak črpalke ni nujno enak vrednosti PN prirobke. PN prirobka je zgornja meja za samo prirobko pri 20 °C; črpalka lahko ima nižjo mejo zaradi konstrukcije obvodnega kolesa, tesnil ležajev ali ohišja črpalke. Vedno odloča nižja od obeh vrednosti.

Povzetek – kaj si zapomniti o standardih DN in PN

Na koncu strokovnega dela povzamemo bistvo v nekaj točkah, ki jih je mogoče takoj uporabiti v praksi:

DN = nazivni premer (približna svetlost), ne natančen notranji premer. Zagotavlja združljivost dimenzij prirobnic različnih proizvajalcev.
PN = nazivni tlak pri 20 °C. Pri višjih temperaturah se maksimalni delovni tlak zmanjša glede na tabele tlaka in temperature.
Prirobniki istega DN, vendar različnih PN, niso vedno dimenzijsko različni – odvisno od konkretnega DN in ustreznega standarda.
Pri zamenjavi črpalke vedno izmerite DN, PN in konstrukcijsko dolžino L.
Vrsta prirobnice (RF, FF) mora biti združljiva s nasprotno prirobnico ali pa morate uporabiti ustrezen tip tesnila.
Za običajno ogrevanje v kotlovnicah je PN 16 varen in univerzalen standard.
Hitrost pretoka v grlu ne sme presegati 1,5–2 m/s – pri izbiri DN to preverite z izračunom.

Pogosta vprašanja (FAQ)

Ali lahko priključite črpalko DN 50 PN 16 na obstoječo cev z prirobniki DN 50 PN 6?

V mnogih primerih da – za velikost DN 50 so dimenzije prirobnic PN 6 in PN 16 po standardu EN 1092-1 enake (zunanji premer 165 mm, PCD 125 mm, 4 odprtine M16). Prirobnice fizično sedijo. Vendar pa mora biti sistem upravljan samo do maksimalnega tlaka, ki je varen za šibkejši člen – torej za PN 6 prirobnico (6 bar pri 20 °C, manj pri višjih temperaturah). Če sistem deluje do 3–4 bar, je to varno. Vedno preverite dimenzijske tabele za določeno velikost DN, saj se pri DN 100 in večjih razlikujejo dimenzije PN 6/10 in PN 16.

Ko katalog črpalke navaja DN 50/32, to pomeni, da je črpalka zasnovana za priključitev na cevovod s premerom DN 50, vendar ima izhodni priključek premera DN 32.

Označitev pomeni, da ima sesalna (vhodna) stran črpalke premer DN 50, medtem ko ima tlačna (izhodna) stran premer DN 32. To je običajno pri nekaterih tipih črpalk z radialno ali aksialno konstrukcijo obvodnega kolesa, kjer se vhodni kanal namerno razširi za zmanjšanje hitrosti in minimizacijo kavitacijskega tveganja na sesanju. Pri naročanju protifriz, zapiralk in tesnil je potrebno naročiti dva različna premera.

Če niste prepričani o združljivosti določenih prirobnic v vašem sistemu, nam pišite nazivne premerje in tlačne razrede obeh strani spoja – z veseljem vam svetujemo.

Imate vprašanje o tej temi?

Ne morete se odločiti ali rešujete konkretno situacijo v vašem gospodinjstvu? Pišite nam – z veseljem vam bomo svetovali.