Nosilec za ravno streho vs. poševno streho vs. steno – primerjava sistemov pritrditve kolektorjev

Izdelke še vedno pripravljamo.

Lahko pa si ogledate tudi druge kategorije.

Nosilec za ravno streho vs. poševno streho vs. steno – primerjava sistemov pritrditve kolektorjev

Ko ste se kupec odločili za sončni sistem, večina pozornosti gre na kolektor, rezervoar in črpalno postajo. Sistem pritrditve ostane neopažen – dokler se nekaj ne pokvari, ko se nosilec ukorenini, ko vihar popusti vijake ali ko kolektor zdrsne nekaj centimetrov po strešnem kritju. Praksa desetine naročil potrjuje: slabo pritrditev lahko uniči tudi najbolj kakovosten kolektor. Nasprotno pa bo pravilno izbran in natančno nameščen nosilec ohranil sistem v brezhibnem delovanju tudi po dvajsetih letih.

Ta članek počne to, kar večina tehnične literature ne počne – primerja tri osnovne tipe pritrditve (ravna streha, poševna streha, stena) drug ob drugem, z vidika statične, montaže, trajnosti, cene in praktične izvedbe. Tukaj najdete konkretne številčne vrednosti, tipične napake in scenarije iz resničnih naročil.

Zakaj je izbira pravega sistema pritrditve pomembna?

Montaža kolektorja ni samo, da kolektor "kje visi". To je konstrukcijski element, ki mora hkrati opravljati več nalog:

Statična naloga: Prenesti težo kolektorja (običajno 30–55 kg na panel) v nosilno konstrukcijo stavbe brez poškodovanja strešne kritine.
Odpornost proti vetru: Glede na STN EN 1991-1-4 mora nosilec upoštevati tako dvigajoči kot vodoravni tlak vetra – pri ravni strehi so to vrednosti 0,8–1,5 kN/m², pri poševni strehi z privetrno stranjo pa je lahko sesalni tlak še višji.
Nastavitev optimalnega naklona: Za slovenske razmere je idealen naklon kolektorja 35–45° od horizontale pri celoletnem obratovanju. Nosilec mora omogočati in vzdrževati ta naklon.
Hidroizolacijska integriteta: Vsaka točka sidra je potencialno mesto uhajanja vode. Nosilec mora biti zasnovan tako, da je vdor vode v konstrukcijo izključen.
Razteznost: Aluminijasti profili nosilca se med zimo in poletjem raztezajo tudi za 3–4 mm na meter dolžine. Spoji morajo to raztezanje dopuščati.

Če katera od teh zahtev ni izpolnjena, bo sistem sicer deloval – vendar ne dolgoročno. Prav zato ima izbira nosilca enako težo kot izbira samega kolektorja.

Ploščadi strehi – uteži ali sidro?

Ploščata streha (tehnično: naklon do 5°, v praksi pa kupci govorijo »plohča« tudi pri naklonu 8–12°) je z vidika montaže kolektorjev najbolj kompleksen primer. Na prvi pogled izgleda preprosto – stojite na ravni površini in postavite nosilec. V resnici pa je to sistem, ki zahteva najnatančnejše načrtovanje.

Ballastni sistemi – nosilec brez sidrišča

Najpogostejši pristop na ravnih strehah je balastni (težnostni) sistem: nosilec se ne sidra v nosilno konstrukcijo, ampak se drži na mestu z lastno težo, dopolnjeno s betonskimi ali plastičnimi utežmi. Prednosti so očitne – nič poseganja v hidroizolacijo. Slabosti so manj očitne, vendar obstajajo:

Nosična sposobnost strehe mora biti zadostna: balastni sistem za dva kolektorja pri naklonu nosilca 35° zahteva uteži s težo 120–200 kg. Skupaj s kolektorji to pomeni obremenitev 250–300 kg na površino približno 2 × 2 m. Ne vsaka ravna streha prenese takšno obremenitev.
Nujnost statičnega presojanja strehe – za naročila nad 3 kolektorji to zahteva večina zavarovalnic in gradbenih uradov obvezno.
Najmanjša varna razdalja od atike: najmanj 50 cm, idealno 80–100 cm, da ne pride do preobremenitve roba strehe.

Za konkretno izvedbo na ravni strehi s naklonom do 15° priporočamo, da si ogledate pritrdilni komplet za kolektorje na ravno streho do naklona 15° za kolektor KS 2100F 1,82 m² – gre za kompletno set, ki vsebuje vse profile, spoje in uteži za standardno dvojico kolektorjev. Podobno je na voljo KS2100 – osnovni nosilec za prve 2 kolektorja na ravno streho / naklon do 15° / 1,82 m², ki služi kot osnova za morebitno prihodnje razširitev.

Kotivni sistemi za ravne strehe

Če balast ni mogoč (šibka nosilnost strehe, premalo prostora, visoka nadmorska višina z vetrovim obremenitvam nad normo), se pristopi k sidranemu sistemu. Ta zahteva sidra, ki prehajajo skozi hidroizolacijo, pri čemer mora biti vsak sidriščni točka strokovno zatesnjen. Običajno se uporabljajo:

Kemični sidri v betonsko ploščo pod hidroizolacijo – najbolj zanesljivi, vendar invazivni
Mehanske sidra z EPDM manšetami – hitrejše, vendar zahtevajo natančno izvedbo
Sistemsko pritrditev skozi atiko – izogiba se vrtanju v streho, vendar geometrijsko omejuje postavitev

Podrobnejši postopek pritrditve brez poškodovanja hidroizolacije najdete v članku Kako pravilno pritrditi nosilec kolektorjev na strehi brez poškodovanja hidroizolacije v Znanstvenem centru.

Šotorasta streha – najpogostejši primer, vendar z mnogimi različicami

Šotorasta streha tvori večino naročil v slovenskih družinskih hišah. Naklon strehe se tukaj giblje od 15° (mansardni tip) do 55° (strme strehe v hribovitem terenu). Vsak naklon strehe zahteva drugačen pristop k pritrditvi kolektorjev.

Nadstrešno pritrditev – standard za nove strehe

Nadstrešni sistem (on-roof) položi kolektorje nad obstoječo kritino na montažnih tirnicah, ki so pritrjene na špirovce skozi kritino. Vpetje poteka skozi kritino s pomočjo strešnih kavljev (tile hooks, Dachhaken), ki so prilagojeni določenemu tipu kritine – drugačen kavelj za betonsko strešno kritino, drugačen za opečno kritino, drugačen za valoviti pločevini.

Ključno prednost: kolektor je lahko dostopen, popravljiv, celoten sistem je demontiran brez poškodbe strehe. Slabost: estetika – kolektor "štrli" nad linijo strehe, kar nekateri gradbeniki zavračajo. Tehnično gre za najtrpežnejši sistem za poševne strehe.

Integrirano pritrditev – kolektor namesto kritine

Integrirani (in-roof) sistem vgradi kolektor neposredno v ravnino strehe – kolektor zamenja del kritine. Estetsko je rešitev najčistejša, vendar tehnično najzahtevnejša. Zahteva:

Precizna koordinacija z montažo celotne strehe (običajno pri novogradnjah)
Posebni vgradni okvirji z lastnimi priključnimi letvami za sosednjo kritino
Rešitev toplotnega mostu med kolektorjem in špirovci
Pri popravilu ali zamenjavi kolektorja – potreba po delnem razstavljanju strehe

Z praktičnega vidika priporočamo integrirano montažo le, če je estetika primarna zahteva in je kupec seznanjen z višjo ceno ter zahtevnejšo dostopnostjo servisa v prihodnosti.

Nagib strehe in njegov vpliv na učinkovitost

Pomembno: naklon strehe ni enak naklonu kolektorja. Če ima vaša streha naklon 30°, bo kolektor prav tako pod 30° – kar ni optimalno. Za celoletno obratovanje je optimalen naklon kolektorja 35–45° (za poletno obratovanje 20–30°). Večina kupcev na poševnih strehah mora sprejeti kompromis – kolektor je preprosto pod naklonom strehe, odstopanje 5–10° od optimuma zmanjša letni donos za 3–7 %, kar je sprejemljivo.

Problem se pojavi pri zelo strmih strehah (nad 55°): kolektor je preveč vertikalen, zimni dopoldnevi so učinkovitejši, vendar se poletna zmogljivost znatno zmanjša. V takem primeru je boljša montaža na steno (glej spodaj) ali uporaba nadstrešnega nosilca s posebnimi distančniki, ki spremenijo naklon kolektorja glede na ravnino strehe.

Montaža na fasado – podcenjena, a zelo praktična alternativa

Montaža kolektorjev na steno (fasado) je tehnično dobro obvladljiva, vendar se v praksi srečuje s predsodki – kupci mislijo, da je stena "druga izbira". Ni. Za določene vrste zgradb je stena idealno mesto za montažo.

Ko je stena boljša od strehe

Iz prakse so to naslednji scenariji:

Rekonstrukcija stavb s slabo strešno konstrukcijo: Stara streha z nezadostno nosilnostjo špirovcev, gniloba, problematična hidroizolacija – montaža na streho bi zahtevala celovito popravilo strehe. Stena je enostavnejša rešitev.
Zgradbe brez ustrezne orientacije strehe: Če je bivalni del strehe obrnjen proti severu in je na jugu le garažna lopa ali gospodarsko poslopje brez primerne površine, je lahko južna fasadna stena najboljša izbira.
Gorske in vetrovne lokacije: Fasadni kolektorji so zaščiteni pred vetrom s atiko, nad temeljnim zidom, sosednjimi stavbami. Mehansko obremenitev je znatno nižja.
Nizkoenergetske in pasivne hiše: Zimni naklon sonca je nizek, fasadni kolektor pod 80–90° od horizontale je lahko v decembru učinkovitejši od strešnega kolektorja pod 35°.

Tehnične zahteve za montažo na steno

Stena mora biti nosilna – kolektorji s težo 35–50 kg + nosilna konstrukcija so obremenitev, ki je pena polistirena ETICS ne more prenesti brez posebnih moznikov. Običajen postopek:

Kemični sidri za opeko ali beton (najmanj M10, dolžina sidra najmanj 100 mm v nosilni material)
Vodoravni nosilni profili pritrjeni na sidrnih ploščah v fasadi
Vodoravne tirnice, ki nosijo kolektor
Pri ETICS izolaciji: posebni nosilci, ki prehajajo skozi izolacijo do zidu (tako imenovano prekinjanje toplotnega mostu s pomočjo nerjavnih ali kompozitnih distančnikov)

Prednost stenske montaže je tudi servisna dostopnost – kolektor je na višini, ki jo običajno dosežete z lestve ali ploščadi, brez potrebe po gibanju po strehi. To bodo cenili ne le servisni tehniki, temveč tudi lastniki, ki želijo sami vizualno preveriti stanje kolektorja ali očistiti stekleno površino.

Tabelarni primerjava treh sistemov – dejansko in brez čustev

Kriterij	Ploščati streha	Strma streha	Stena / Fasada
Optimizacija naklona	✅ Prosto (nastavljiv nosilec)	⚠️ Fiksna – določena z naklonom strehe	⚠️ Fiksna – večinoma 90° ± majhna korekcija
Tveganje za poškodbo hidroizolacije	⚠️ Nizka (balast) / Srednja (kovina)	⚠️ Srednje (kaveljčki čez strešno kritino)	✅ Zelo nizko
Nosilnost – zahteve	Težke (teža 120–200 kg)	✅ Nizko – špirovci običajno nosijo	✅ Nizko – zidovi z lahkoto prenesejo
Odpornost na veter	⚠️ Kritično – izračun je nujen	⚠️ Srednja – odvisno od lokacije	✅ Najboljša – ščiti steno
Estetika	✅ Skrita, nevidna	⚠️ Vidno (nad streho)	Glavni element fasade
Dostopnost servisa	✅ Enostavno – dostop po strehi	⚠️ Srednja – premikanje po poševni strehi	✅ Enostavna – lestev / ploščad
Cena sistema za pritrditev	Srednja–Visoka	Nizka–Srednja	Nizka–Srednja
Primernost za razširitev sistema	✅ Odlično – enostavno dodati še en nosilec	✅ Dobro – razširitev s tirnicami	⚠️ Omejeno – odvisno od površine stene

Razširitev sistema – kako razmišljati vnaprej pri prvi montaži

Ena najpogostejših napak pri načrtovanju pritrditve je neupoštevanje prihodnjega razširitve. Stranka zahteva dvokolektorski sistem. Tri leta pozneje želi dodati tretji kolektor – in ugotovi, da nosilec ni dimenzioniran za razširitev, tirnica je prekratka, uteži pa ne zadostujejo. Rezultat: delna demontaža in novi stroški.

Pravilen pristop: pri prvi montaži vedno upoštevajte maksimalno kapaciteto, ki bi jo morda kdaj potrebovali, in predlagajte nosilec za to kapaciteto (tudi če boste zdaj namestili le 2 od 4 kolektorjev). Na ravni strehi to pomeni predimenzionirati osnovno ogrodje in uteži. Na poševni strehi to pomeni namestiti daljšo tirnico z odprtinami za dodatne konzole kolektorja.

Za tiste, ki želijo razširiti obstoječi sistem z dodatnim panelom, je na voljo Nosilec za vgradnjo dodatnega kolektorja – dodatni element, ki se priključi na obstoječi osnovni nosilec brez potrebe demontaže celotnega sistema. Za popolno dvojico kolektorjev pri novi namestitvi se uporablja Nosilec za vgradnjo dveh kolektorjev kot osnovni sistem. Podrobna tema je tudi v članku Razširitev solarnega sistema – kako dodati dodatni kolektor k obstoječemu nosilcu v Znanstvenem centru.

Posebni scenariji iz prakse – kaj se res dogaja

Scenarij 1: Ploščata streha s PVC membrano – balastni nosilec se premika

Na gladki PVC membrani je trenje med gumijastim podlogom nosilca in membrano nižje kot na starih modificiranih asfaltnih trakovih. V praksi smo videli primere, kjer se je sistem dveh kolektorjev z balastom 140 kg pri kombinaciji vetra in snega premaknil za 6 cm v samo eni zimi. Rešitev: uporaba protiplavnih preprog iz EPDM gume s strukturiranim površjem ali kombinacija balast + robno sidranje. Alternativno preračun obremenitve vetrom za določeno lego stavbe.

Scenarij 2: Stara opečna streha z gnitimi tramovi

Stranka je želela nadkrovni sistem za 4 kolektorje. Pri inšpekciji se je izkazalo, da so skrajne špirovce poškodovane z lesno gnilobo. Vpetje strešnih kavljev v poškodovane špirovce bi bilo nezanesljivo. Rešitev: Sanacija špirovcev (zamenjava poškodovanih) in šele nato montaža kavljev – ali pa premestitev kolektorjev na južno fasado garaže, kjer je bila zidava v odličnem stanju. Stranka se je odločila za fasadno montažo – in bila zadovoljna, saj se je izognila dragemu popravilu špirovcev.

Scenarij 3: Poševna streha usmerjena 30° od juga (JJZ)

Kupec se je bal, da orientacija ni idealna in je razmišljal o dražji fasadni montaži proti jugu. Z izračuni smo dokazali, da odstopanje 30° od juga zmanjša letni donos za 8–12 %, kar pri sistemu za ogrevanje sanitarne vode za 4-člansko gospodinjstvo pomeni razliko približno 200–350 kWh letno. Cena fasadne montaže se ne bi povrnila niti v 15 letih. Odločitev: standardni nadstrešni nosilec na JJZ strešno površino – ekonomsko pravilna.

Nosilec za ravno streho za kolektor KS 2100F

Za tipično družinsko hišo s plosko streho in zanimanjem za sončne ogrevanja sanitarne vode smo rešili namestitev za kolektorje s površino 1,82 m². Stranka je imela na voljo površino strehe z zadostno nosilnostjo in naklonom 8°. Uporabljena je bila kompletna Nosilec za 2 kolektorja – ploska streha, ki je bila prilagojena neposredno za ta tip kolektorja. Končna površina dveh kolektorjev 3,64 m² pri naklonu nosilca 40° je pokrila 60–70 % letne porabe sanitarne vode za 4-člansko družino – kar ustreza tipični projektni normi za osrednjo Slovenijo.

Materiali nosilca – aluminij, jeklo, plast

Večina sodobnih kolektorskih nosilcev je narejenih iz anodiziranega aluminija. Razlogi so jasni: nizka teža (gostota 2,7 g/cm³ v primerjavi s 7,8 g/cm³ jekla), naravna odpornost proti koroziji, enostavna obdelava. Aluminijasti profili zdržijo ob pravilni anodizaciji 25–30 let brez izrazite degradacije.

Jeklene pocinkovane nosilke se še vedno pojavljajo v cenejši kategoriji in pri nekaterih posebnih aplikacijah (visoka obremenitev, industrijski objekti). Slabost: večja teža, tveganje za belo rjo (korozija cinka), manj ugodna toplotna prevodnost (toplotni mostovi pri integrirani montaži).

Plastični in kompozitni elementi se uporabljajo selektivno – distančniki, podložke, zaščitni pokrovi, vendar ne kot nosilni elementi. Razlog: UV degradacija in krhkost pri nizkih temperaturah je za polipropilen in nestrdnjene plastike resen problem po 10–15 letih delovanja na strehi.

Dimenziranje za obremenitev vetrom – konkretna števila

Zakon št. 50/1976 Zb. v povezavi s STN EN 1991-1-4 zahteva, da statika nosilca upošteva obremenitev vetrom za dano vetrovno cono in kategorijo terena. Za Slovenijo velja razdelitev na 4 vetrovne cone:

Zona I (zaščitena nižina, zavetrna lega): osnovna hitrost vetra 22,5 m/s
Zona II (večina osrednjega Slovaške): 25 m/s
Zona III (položaji na zavetrju, delno dvignjene površine): 27,5 m/s
Zona IV (gorska območja nad 800 m, izpostavljene lege): 30 m/s in več

Tlak vetra na kolektor je odvisen od njegove lege na strehi in naklona. Kolektorji na robu ravne strehe so obremenjeni bistveno bolj kot kolektorji na sredini – norma določa koeficient za robne cone cp = 1,8–2,2 v primerjavi s cp = 0,8–1,0 za srednje cone. Praktične posledice: nikoli ne nameščajte kolektorjev bližje kot 1,0–1,5 m od roba strehe (atike) brez statične ocene.

Najpogostejše napake pri izbiri in montaži nosilca

Na podlagi servisnih naročil je mogoče prepoznati naslednje ponavljajoče se težave:

Podcenitev teže: Stranka je ocenila težo, ni jo preračunala. Nosilec se je pri prvem močnejšem vetru premaknil za 15 cm – kolektor je nameščen, spoj cevi napet, tesnilni spoj popustljiv, uhajanje proti zmrzovanju.
Uporaba neprimernih vijakov: Običajne pocinkane vijaki v aluminijastih profilih – kontaktna korozija (galvanska dvojica Zn–Al v prisotnosti vlage), zablokovani spoji po 5 letih. Pravilno: nerjaveče vijake A2 ali A4.
Manjkajoči ekspanzijski kompenzatorji: Aluminijasti profil dolžine 3 m se pri ΔT = 60 °C razširi za 3,6 mm. Brez kompenzatorja nastanejo napetosti v konstrukciji, lomijo se sidrni točki.
Podcenjevanje orientacije nosilca: Nosič obrnjen za 180° pri montaži (zavitveni namesto privetrni), sprememba aerodinamike, povečane vlečne sile vetra pod kolektorjem.
Montaža brez tesnil na sidriščnih točkah: Med dežjem voda pronica v izvrtano sidrišče, pozimi zmrzne, ponavljajoči se ciklusi zmrzovanja in taljenja povzročajo širjenje odprtine, sidro izgubi trdnost.

Podrobneje so te teme obdelane v člankih Pogosti problemi s pritrditvijo sončnih kolektorjev – popuščanje, korozija, puščanje spojev in Montaža pritrditve sončnih kolektorjev na steno – postopek in najpogostejše napake v Znanstvenem centru.

Kako izbrati sistem – odločitveni drevo

Če niste prepričani, kateri sistem pritrditve je za vas primeren, sledite temu postopku odločanja:

Ali ima stavba poševno streho usmerjeno proti jugu ± 45° s naklonom 15–55°? → Da: upoštevajte nadstrešno montažo na poševno streho. Ne: nadaljujte na točko 2.
Ali ima zgradba ravno streho (nagib do 15°) z zadostno nosilnostjo (min. 200 kg/m²)? → Da: balastni sistem za ravno streho. Ne: nadaljujte na točko 3.
Ali je na voljo južna fasada z zadostno površino (min. 2 × 1,2 m na kolektor) in nosilno steno? → Da: montaža na fasado. Ne: posvetovanje s projektantom – kombinirani sistem ali samostoječi nosilec na terenu.

Podrobna navodila za izbiro najdete tudi v člankih Kako izbrati pravilno pritrditev sončnih kolektorjev – ravna streha, poševna streha ali stena in Kateri nosilec kolektorjev potrebujem – naklon strehe, tip kolektorja in velikost površine v Znanstvenem centru.

Pogosta vprašanja (FAQ)

Ali lahko kolektorje namestim na ravno streho brez pritrditve – samo na utež?

Da, ballastni sistem (težke brez pritrditve) je običajen in preizkušen pristop za ravne strehe. Pogoj je, da nosilna konstrukcija strehe prenese težo kolektorjev in tež (običajno 250–350 kg za sistem 2 kolektorjev). Za lokacije z vetrovnim obremenitvijo nad standardom (cona III in IV) je priporočljivo dopolniti ballast s točkovnim pritrditvijo vsaj na eni strani nosilca. Priporočamo, da vedno pustite statiku, da oceni nosilnost strehe pred montažo.

Za ploske strehe v slovenskih razmerah je priporočljivo nastaviti naklon nosilca na 5–10 %.

Za celoletno obratovanje (ogrevanje sanitarne vode in dogrevanje ogrevanja) je optimalen naklon 35–45°. Za poletno obratovanje (bazeni, sezonsko ogrevanje sanitarne vode) zmanjšajte naklon na 20–30°. Na ravni strehi imate pri izbiri balastnega nosilca popolno svobodo – zato je ravna streha z vidika energetske optimizacije najboljša. Več o vertikalni in horizontalni usmeritvi kolektorjev najdete v članku Horizontalna vs. vertikalna montaža kolektorjev – kdaj uporabiti katero usmeritev nosilca.

Ali je montaža kolektorjev na steno enako učinkovita kot na strehi?

Odvisno od lokacije in letnega časa. Fasadni kolektorji (nagib ~90°) so v zimskih mesecih (november–februar) pri nizkem soncu učinkovitejši od strešnih kolektorjev pod 35°. Poleti je situacija obratna – sonce je visoko, skoraj tangentno pada na fasado. Za celoletno obratovanje je strešna montaža pod 35–45° energetsko ugodnejša. Fasadna montaža pa je odlična izbira za stavbe, kjer je prednost zimski donos ali kjer streha ni uporabna.

Ali lahko pozneje razširim sistem dveh kolektorjev z dodatnimi kolektorji?

Da, vendar le, če je bil nosilec od začetka dimenzioniran za večje število kolektorjev. Sistemski nosilci, kot je na primer Nosič za vgradnjo dveh kolektorjev, so zasnovani tako, da se lahko k njim brez poseganja v obstoječo konstrukcijo priključi dodatni Nosič za vgradnjo dodatnega kolektorja. Če pa je bil prvotni nosilec predimenzioniran na maksimum in teža ne zadostuje, je treba težo dopolniti.

Kakšen material vijakov uporabiti pri montaži aluminijastega nosilca?

Izključno nerjavno jeklo razreda A2 (v morskem ali industrijskem okolju A4). Cinkove vijake v stiku z anodiziranim aluminijem povzročajo galvansko korozijo – v praksi to po 5–8 letih pomeni blokirane spoje, pokanje aluminijastih profilov pri razstavljanju in v skrajnem primeru prikrito izgubo togosti nosilne konstrukcije. Bimetalna izolacija s plastičnimi podložkami lahko izboljša situacijo, vendar ne popolnoma odpravi težave.

Ali potrebujete gradbeno dovoljenje za montažo kolektorjev?

V skladu z 55. členom gradbenega zakona (Zakon št. 50/1976 Zb.) sončni kolektorji na družinskih hišah ne zahtevajo gradbenega dovoljenja, če je površina do 10 m² in če ne spreminjate oblike ali višine strehe. Kljub temu priporočamo pisno obvestilo gradbenemu uradu in preverjanje pri lokalno pristojnem uradu – v zavarovanih območjih ali mestnih zgodovinskih rezervatih lahko veljajo izjeme. Za komercialne objekte ali večje površine kolektorjev je prijava vedno obvezna.

Zaključek – vsako mesto ima svojo rešitev

Izbira med nosilcem za ravno streho, poševno streho in steno ni vprašanje ene »najboljše« možnosti. Vedno je to kombinacija konkretne zgradbe, njene usmeritve, stanja konstrukcije, vetrovnega obremenitve na določenem območju in zahtev kupca. Iz prakse velja: najpogostejši je nadkrokvni sistem na poševni strehi za običajne družinske hiše, balastni sistem na ravni strehi je idealen za novogradnje z ravno streho, fasadna montaža pa je neprecenljiva alternativa za zgradbe s problematično streho ali zahtevo po zimski učinkovitosti.

Ne glede na vrsto pritrditve velja eno pravilo brez izjeme: sistem nosilca mora biti zasnovan za posebne pogoje – ne kupljen po najnižji ceni. Pritrditev je temelj celotnega solarnega sistema in kot vsak temelj – če odpove, pade vse ostalo. Naložba v pravilen nosilec in strokovno montažo je najboljša garancija, ki jo lahko naredite za vaš solarni sistem.

Celotno kategorijo sistemov za pritrditev najdete na atria.si – Pritrditev kolektorjev, kjer so na voljo komponente za vse tri vrste montaže, vključno z dodatnimi deli za razširitev obstoječih sistemov.

Imate vprašanje o tej temi?

Ne morete se odločiti ali rešujete konkretno situacijo v vašem gospodinjstvu? Pišite nam – z veseljem vam bomo svetovali.