Montaža nizkotemperaturnega kotla z vgrajenim hranilnikom: postopek in kaj je treba vedeti
Montaža nizkotemperaturnega kotla z vgrajenim rezervoarjem: popoln postopek in vse, kar morate vedeti pred začetkom dela
Nizkotemperaturni kotel z vgrajenim hranilnikom tople sanitarne vode (TUV) je priljubljeno rešitev za družinske hiše, kjer se lastnik želi izogniti bolj zapletenim inštalacijam z zunanjim hranilnikom, hkrati pa potrebuje zanesljivo in zadostno kapacitetno oskrbo s toplo vodo. Za razliko od kombinacije kotla s pretočno pripravo TUV tukaj imate fizični hranilnik vgrajen neposredno v kotlovsko telo – kar prinaša specifične zahteve za montažo, dimenzije kotlovnice, cevi, hidravliko in tlačno skupino. Ta članek prehaja skozi celoten postopek od prevzema blaga do prvega zagona kotla v obratovanje, s praktičnimi opombami iz dejanskih naročil.
Če še vedno razmišljate, ali je kotel z vgrajenim rezervoarjem primeren za vas, najprej preberite članek Kako izbrati nizkotemperaturni kotel z vgrajenim rezervoarjem: prostornina, moč in vrsta delovanja in Kakšna prostornina rezervoarja tople sanitarne vode potrebujem za družinsko hišo ali stanovanje v našem Znanstvenem centru. Če rešujete vprašanje, ali se ne splača raje kondenzacijski kotel, si oglejte Kondenzacijski vs. nizkotemperaturni kotel z rezervoarjem: kateri se bolj splača.
Kotel z nizkotemperaturno temperaturo z vgrajenim rezervoarjem je ogrevalna naprava, ki deluje pri nižjih temperaturah kot tradicionalni kotli, kar omogoča učinkovitejše ogrevanje in manjšo porabo energije. Vgrajeni rezervoar omogoča shranjevanje tople vode za kasnejšo uporabo, kar zmanjšuje potrebo po dodatnih grelnikih vode. Montaža nizkotemperaturnega kotla z vgrajenim rezervoarjem ima svoje specifike zaradi posebnih zahtev glede povezovanja s sistemom ogrevanja in vodovodom ter zaradi potrebe po zagotavljanju ustrezne izolacije in zaščite pred korozijo. Pravilna montaža je ključna za optimalno delovanje naprave in zagotavljanje varnosti.
Nizkotemperaturni kotel deluje s toplotnim nosilcem v ogrevalnem sistemu pri temperaturi običajno 55–75 °C (v nasprotju s kondenzacijskim kotlom, ki je optimiziran za 30–55 °C). Vgrajen rezervoar je integriran rezervoar TUV s prostornino običajno 80–120 litrov, ki je posredno ogrevan preko notranjega izmenjevalnika iz kroga centralnega ogrevanja. Ta rešitev prihrani prostor v kotlovnici, odpravi zunanje cevovode med kotlom in rezervoarjem ter poenostavi hidravliko – hkrati pa prinaša nekaj pomembnih razlik v primerjavi z montažo preprostega pretočnega kotla:
- Teža in mere: Kotlov s vgrajenim rezervoarjem je bistveno težji in višji od pretočnega kotla z enakim izhodom. Na primer Thermona THERM PRO 14 TKX ima višino okoli 1 500 mm in težo v polnem rezervoarju, ki presega 150 kg. To je treba upoštevati pri prevozu, dvigovanju in pritrditvi.
- Tlačna skupina TUV: Zbiralnik tople vode zahteva varnostno armaturo na strani hladne vode z varnostnim ventilom, raztezno posodo za toplo vodo in zapiralnim ventilom.
- Anoda: Zbiralnik ima magnezijevo anodo, katere stanje je treba ob montaži preveriti in kasneje redno spremljati (več v članku Rjavenje, vodni kamen in anoda zbiralnika – kako podaljšati življenjsko dobo kotla).
- Odvod kondenzata iz varnostnega ventila TUV: Varnostni ventil rezervoarja občasno kaplja pri ekspanziji – potrebna je odvod v kanalizacijo.
- Prostorske zahteve: Glej članek Nizkotemperaturni kotel s hranilnikom – zahteve za kotlovnico, mere in prostor.
Pred montažo: kaj si pripraviti in preveriti
Projektna dokumentacija in revizije
Montaža plinskega kotla (in večina nizkotemperaturnih kotlov z vgrajenim rezervoarjem je plinskih) na Slovaškem je podvržena številnim predpisom. Preden se lotite dela, morate imeti:
- Projekt ogrevalnega sistema, ki ga je pripravila pooblaščena oseba (projetant z ustrezno licenco), če gre za zamenjavo kotla nad 10 kW v obstoječem objektu ali novo namestitev v katerem koli objektu.
- Montaža mora opraviti podjetje ali oseba z veljavnim potrdilom za vgradnjo plinskih naprav (v skladu z uredbo št. 508/2009 Z. z. in STN EN 1020/1).
- Po montaži je potrebna strokovna pregled in preizkus (OPaS) plinskega naprave, brez katerega ni mogoče kotel zakonito uvesti v obratovanje.
- Garancija proizvajalca (Thermona zagotavlja podaljšano garancijo ob izpolnjevanju pogojev) je pogojena z montažo s strani pooblaščenega servisnega tehnika in registracijo kotla. To je treba urediti še pred naročilom montažne firme.
V praksi se srečujem s primeri, kjer si lastnik hiše kotel sam namesti in pokliče servisnega tehnika samo za prvi zagon. To sicer ni vedno problem z vidika funkcionalnosti, toda z vidika garancije in zakonitosti obratovanja je lahko zapleteno. Priporočam, da vedno rešujete montažo prek pooblaščenega podjetja, tudi če ste tehnično spretni.
Pregledovanje blaga in kontrola pakiranja
Kotel s vgrajenim rezervoarjem je velik, težak kos. Pri prevzemu vedno preverite:
- Zunanja embalaža – vidna poškodba, udrtine, raztrganine.
- Vsebina paketa glede na dobavnico – običajno je priložena tlačna skupina TUV (raztezna posoda, varnostni ventil, odzračevalnik), montažni komplet, navodila, garancijski list.
- Stanje rezervoarja – po razpakiranju vizualno preverite anodo in vrat rezervoarja.
- Vse prirobnice, tesnila in vijaki.
Pri transportu nastalo poškodenie takoj reklamirajte ob prevzemu, sicer je reklamacija zapletena. Fotografsko dokumentiranje stanja embalaže in vsebine je vedno dobra ideja.
Prostorske in gradbene zahteve za kotlovnico
Kotel s vgrajenim rezervoarjem je bistveno bolj obsežen kot pretočni kotel. Za 14 kW različice (npr. Thermona THERM PRO 14 KX) je potrebno načrtovati tlorisno površino približno 60 × 65 cm in višino 150–160 cm. Okoli kotla je treba ohraniti servisni prostor najmanj 600 mm spredaj in najmanj 200–300 mm ob straneh. Tla mora biti ravna, trdna in sposobna nositi težo polnega naprave – prazen kotel lahko tehta 90–110 kg, napolnjen z vodo 170–200 kg.
Kotlovnica mora izpolnjevati zahteve glede prostornine prostora glede na moč kotla (STN EN 12828, STN 06 0310). Za kotle do 35 kW v večini primerov velja zahteva po minimalni prostornini 7,5 m³, vendar je vedno treba preveriti konkretne pogoje s projektantom. Nujno je tudi trajno prezračevanje – dovod svežega zraka in odvod zraka iz zgorevalne komore (pri kotlih s zaprto zgorevalno komoro je to rešeno z dovodom zraka skozi komaxitno cev do gorilnika).
Postopek montaže korak za korakom
Korak 1: Namestitev in pritrditev kotla
Kotel s vgrajenim rezervoarjem je stoječi aparat – ne postavlja se na konzole kot večina pretočnih kotlov. Postavite ga na ravno, trdno tla. S pomočjo vodne tehtnice preverite navpično lego (kotel mora stati naravnost, ne nagnjen). Večina proizvajalcev, vključno s Thermono, dobavlja izravnalne noge, s katerimi izravnate morebitne neenakosti tal v razponu ±15 mm. Ne pritrdite ga na steno kot stenski kotel, vendar če je tla spolzka ali obstaja nevarnost nenamernega premikanja, nekateri monterji kotel zavarujejo s pomočjo objemke ali dodatnega pritrditve.
Korak 2: Povezava ogrevalnega sistema
Kotel ima na zadnji ali bočni steni izhode za dovod in povratno cev ogrevalnega sistema (UK). Dimenzioniranje in tip priključka sta odvisna od posameznega modela – vedno upoštevajte navodila za montažo. Običajno gre za navojne ali prirobniške spoje G 1" ali G 1¼". Pri priključevanju upoštevajte pravilen smer dovoda in povratnega voda (označeni so v navodilih in na telesu kotla). V vsako vejo je priporočljivo vgraditi krogelne ventile, da se lahko kotel odklopi brez izpraznitve celotnega sistema.
Pri nizkotemperaturnih kotlih, ki niso kondenzacijski, je pomembno ohraniti minimalno temperaturo povratnega cevovoda na približno 45–55 °C (odvisno od modela), da ne pride do nizkotemperaturne korozije izmenjevalnika. Nekateri kotli imajo vgrajen trosmerni ventil (termostatski mešalnik) za zaščito pred hladnim povratnim vodom – preverite v dokumentaciji določenega modela, npr. Thermona THERM 28 LXZ.A 5.
Korak 3: Povezava plina
Plinski priključek mora ustrezati dimenzijam, določenim v projektu, in ne sme ga poddimenzirati – pri preveč tankem cevovodu ali visokem tlačnem uporu gorilnik ne bo dosegel nazivne moči. Pred kotlom mora biti nameščen plinski zaporni ventil (krogelni) s hitrim zapiranjem, preplahom in preskusnim ventilom. Na cevovodu ne smejo biti fleksibilne cevi iz mehkega PVC – samo jeklene ali nerjaveče cevi, ali certificirana fleksibilna nerjavna cev (DN 20 ali 25 glede na moč).
Po priključitvi plina izvedite preizkus tesnosti celotnega plinskega omrežja (tudi novih priključkov na kotlu) s plinskim detektorjem in milnico. Tlak zemeljskega plina pred kotlom mora biti 1,8–2,5 kPa (odvisno od proizvajalca, glejte navodila za montažo). Pri nižjem tlaku je treba stopiti v stik s distributerjem plina.
Korak 4: Priključitev tople in hladne vode (tlačna skupina TUV)
Zbiralnik tople vode je priključen na vodovodno omrežje preko tlačne skupine. Tipična sestava tlačne skupine (če ni del kompleta kotla, jo je potrebno dodatno kupiti):
- Zatiralni ventil za hladno vodo (SV) pred rezervoarjem
- Protipovratni ventil (preprečuje povratni tok pri ogrevanju)
- Raztezna posoda za TUV (prostornina glede na rezervoar, običajno 8–12 l za rezervoar 80–120 l)
- Varnostni ventil TUV (tlak odpiranja 6 bar za večino stanovanjskih rezervoarjev)
- Odvod varnostnega ventila v kanalizacijo (toplotno odporna plastična ali bakrena cev, varnostni odtok ne sme biti zaprt)
Raztezna posoda za TUV je drugačna od raztezne posode ogrevalnega sistema – tlaki napolnjevanja in delovanja se razlikujejo. Ne zamenjujte jih in vedno napolnite raztezno posodo TUV na pravilni predtlak (običajno 0,3–0,5 bara pod tlakom vodovodne napeljave, običajno 3–4 bara za običajno gospodinjstvo).
Korak 5: Priključitev dimnega plina in dovoda zraka
Nizkotemperaturni kotli s zaprtim zgorevalnim prostorom (turbo) so priključeni preko koaksialnih ali dvocevnih komaxitnih (plastičnih ali nerjavnih) cevi. Premer in maksimalna dolžina cevnega sistema je strogo predpisana s strani proizvajalca – npr. pri DN 60/100 mm je tipična maksimalna ekvivalentna dolžina 4–6 m vodoravno in 2–3 m kolena dodatno (vsak 90° kolen = cca 1 m ekvivalentne dolžine). Te vrednosti se razlikujejo glede na model kotla.
Pri tlačnih kotlih (zaprta komora) je možno voditi dimne pline tudi skozi zunanjo steno ven (vodoraven izhod), v jašek ali skozi streho. Če vodite dimne pline vodoravno, mora biti ustje najmanj 1,5 m od okna, vrat ali prezračevalnega odprtine in ne sme biti usmerjeno na javno cesto nižje kot na višini 2 m. Te zahteve določa standard STN EN 13384 in lokalni predpisi. Vedno se posvetujte s dimnikarsko družbo ali inštalaterjem.
Pri kotlih z odprtim zgorevalnim prostorom (atmosferski kotli) je potreben dimnik z zadostnim vlekom in zadostnim dovodom zraka v kotlovnico.
Korak 6: Priključitev električne inštalacije in regulacije
Kotel zahteva 230 V / 50 Hz, ozemljitev PE (kotel mora biti ozemljen), zaščita 10–16 A (odvisno od modela). Vtičnica ali fiksni izhod mora biti nameščen v dosegu servisnega prostora. Na sponki kotla se običajno priključuje:
- Termostat ali prostorski regulator (OT/ebus ali brezpotencialni kontakt)
- Zunanje temperaturno tipalo (če je naprava opremljena z ekvitermno regulacijo)
- Možno tudi solarna regulacija (za kotle s pripravo na solar – glejte članek Kako priključiti sončne kolektorje na nizkotemperaturne kotle s hranilnikom Thermona)
Kotel Thermona THERM PRO 14 TKX ima vgrajeno ekvitermično regulacijo z zunanjim senzorjem – v tem primeru je priključitev zunanjega senzorja nujna za pravilno delovanje.
Korak 7: Polnjenje sistema, odzračevanje in preverjanje tlaka
Pred prvim zagonom je potrebno napolniti ogrevalni sistem (OS) z vodo. Voda za polnjenje naj ima trdoto do 10 °dH (do 178 mg/l CaCO₃) – pri trši vodi obstaja hitrejši pojav vodnega kamna v izmenjevalcu. Če je voda na lokaciji trda (nad 15 °dH), je priporočljivo uporabiti pripravo vode (mehčalec, magnetni filter ali dodajanje inhibitorja). Delovni tlak hladnega sistema naj bo 1,2–1,5 bar (pri dvonadstropni družinski hiši); po segrevanju na 70 °C ne sme tlak preseči 3 bar.
Odzračevanje poteka preko avtomatskega odzračevalnika (AVV) na kotlu in ročno preko odzračevalnih ventilov na radiatorjih in razdelilnikih talnega ogrevanja. Po prvem polnjenju je običajno, da je treba sistem večkrat odzračiti tudi po nekaj dneh delovanja – zrak se postopoma sprošča iz cevi in hkrati iz ogrete vode.
Zalijte hranilnik tople vode tako, da odprete dovod hladne vode in odprite pipo tople vode na katerem od pip, dokler ne začne teči neprekinjen tok vode brez zračnih mehurčkov.
Korak 8: Prvi zagon (uvedba v obratovanje)
Prvi pregled mora opraviti pooblaščeni servisni tehnik (avtorizirani servis proizvajalca). Pri Thermone to pogojuje veljavnost podaljšane garancije. Servisni tehnik pri prvem pregledu:
- Preverite vse priključke in tesnost plinovoda.
- Nastavite moč gorilnika na nazivno vrednost (merjenje CO₂ v dimnih plinih, kontrola temperature dimnih plinov).
- Nastavi temperaturo zalogovnika tople sanitarne vode (običajno 55–65 °C – višja za preprečevanje legionele, nižja za varčevanje z energijo).
- Nastavi parametre regulacije: grelno krivuljo (ekvitermna regulacija), zaščito pred zmrzovanjem, čase ogrevanja zalognika.
- Izvedel bo preizkus varnostnih elementov (funkcija varnostnega ventila, varnostnega termostata).
- Izda protokol o strokovnem pregledu in preizkusu (OPaS).
Pogosto napake pri montaži in kako se jim izogniti
Iz prakse vem, da je velik del napak, s katerimi se stranke oglasijo kmalu po montaži, posledica napake pri montaži in ne napake samega kotla. Najpogostejše so naslednje:
- Pomanjkljiva ali poddimenzionirana raztezna posoda TUV: Kaže se z rednim kapanjem varnostnega ventila TUV. Varnostni ventil rezervoarja ni napaka – je varnostni element, ki reagira na nezadosten prostor za temperaturno ekspanzijo. Rešitev: pravilno dimenzionirati in napolniti razteznu posodo TUV.
- Zrak v sistemu: Kotel povzroča hrup, radiatorji so zgoraj hladni. Rešitev: temeljito odzračevanje, po potrebi preverite samodejni odzračevalnik.
- Nepravilen smer priključitve dovoda in povratka UK: Kotel ne greje ali ima nizek izkoristek. Vedno preverite smer toka glede na shemo v navodilih.
- Prekratek ali predolg odvod dimnih plinov: Kotel preide v napako (napaka pri vžigu, previsoka temperatura dimnih plinov). Upoštevajte maksimalno ekvivalentno dolžino, kot je navedeno v tehnični dokumentaciji.
- Pomanjkljiv odvod varnostnega ventila TUV v kanalizacijo: Pri toplotnem raztezanju voda kaplja na tla kotlovnice. Vedno priključite odvod.
- Nepravilno nastavljena ogrevalna krivulja: Hiša je pregreta ali podhlajena. Pri ekvitermni regulaciji je potrebno trajnejše prilagajanje glede na dejanske pogoje hiše (izolacija, orientacija, površina oken).
- Preveč trda voda brez obdelave: Vodni kamen v izmenjevalniku po 2–3 sezonah zmanjša učinkovitost in skrajša življenjsko dobo. Rešitev: mehčalec ali zaviralec. Več v članku Rjavenje, vodni kamen in anoda rezervoarja – kako podaljšati življenjsko dobo kotla.
Posebnosti montaže modelov Thermona PRO in LXZ
Proizvajalec Thermona je eden od uveljavljenih evropskih proizvajalcev ogrevalne tehnike z dolgoletno tradicijo in obsežno servisno mrežo na Slovaškem. Za kategorijo nizkotemperaturnih kotlov z vgrajenim rezervoarjem ponuja več modelnih serij, ki se razlikujejo po moči, prostornini rezervoarja in funkcionalni opremi.
Thermona THERM PRO 14 KX je kompakten stoječi kotel z vgrajenim rezervoarjem tople sanitarne vode, namenjen za manjše družinske hiše ali večje stanovanja. Največja toplotna moč 14 kW pokriva hišo s toplotno izgubo do približno 11–12 kW (dobro izolirana družinska hiša 120–150 m²). Rezervoar ima prostornino 80 litrov, kar pri standardni družini 3–4 osebe pokrije jutranjo porabo pri pravilnem nastavljanju časa priprave.
Thermona THERM PRO 14 TKX je različica z integrirano ekvitermno regulacijo in zunanjim senzorjem. Ekvitermna regulacija prilagaja temperaturo ogrevalne vode zunanji temperaturi in zagotavlja udobnejšo in energetsko varčnejšo obratovanje. Pri montaži te različice je potrebno namestiti zunanji temperaturni senzor na severni ali severozahodni steni hiše (ne na neposrednem soncu, ne nad izpuhom izpušnih plinov). Priključitev senzorja poteka preko 2-žilnega kabla do sponke kotla.
Thermona THERM 28 LXZ.A 5 je zmogljivejši model z 28 kW in večjim vgrajenim rezervoarjem. Ta kotel je primeren za večje družinske hiše ali hiše z višjo porabo tople vode (5 ali več oseb, masažna kad in podobno). Povezava in montaža sta načeloma enaki kot pri 14 kW različicah, vendar je treba upoštevati večji premer plinskega dovoda (najmanj DN 20), večjo ekspanzijsko posodo UK in TUV ter robustnejšo tlačno skupino.
Po montaži: kaj preveriti v prvih tednih obratovanja
V prvih 2–4 tednih po montaži je običajno, da se sistem "usedne" in se pojavijo nekateri manjši pojavi, ki jih je treba spremljati:
- Padec tlaka v sistemu: Običajen pojav pri odzračevanju – zrak se sprošča in sistem "izgubi" nekaj tlaka. Če tlak pade pod 0,8 bara, dolijte vodo skozi polnilno armaturo. Če tlak hitro pada (več kot 0,3 bara na dan) tudi po odzračevanju, poiščite uhajanje.
- Zvoki v ceveh in radiatorjih: Grgranje, šumenje – običajno zrak. Ročno odzračite radiatorje.
- Kapljanje varnostnega ventila TUV: Če kaplja po vsakem segrevanju rezervoarja, ekspanzijska posoda TUV ima nizek predtlak ali je premajhna. Preverite predtlak (s kolesno pumpico skozi ventil Schrader) in primerjajte z vrednostjo tlaka napajanja.
- Temperatura TUV: Preverite dejansko temperaturo na iztoku (termometer na iztoku). Pri nastavitvi 60 °C na kotlu morate na iztoku dobiti vsaj 50–55 °C (izgube v ceveh). Če je razlika večja, preverite dolžino obtočnega kroga ali izolacijo cevi TUV.
Redno vzdrževanje (letni servis, kontrola anode, čiščenje filtra) je ključno za dolgo življenjsko dobo celotnega sistema. Več v članku Vzdrževanje in servis nizkotemperaturnega kotla s hranilnikom: kaj in kako pogosto preverjati.
Pogosta vprašanja (FAQ)
Ali lahko kotel z vgrajenim rezervoarjem namestim sam?
Tehnično je odvisno od vaših sposobnosti in obsega dela. Mehanski del – namestitev vodovodnih in UK cevi, pritrditev, polnjenje sistema – lahko izvede tehnično usposobljen lastnik. Vendar pa mora plinsko priključitev in prvi zagon opraviti oseba z veljavno licenco za namestitev in servisiranje plinskih naprav (v skladu z uredbo št. 508/2009 Z. z.). Brez strokovnega pregleda in preizkusa (OPaS) naprava ni zakonito obratovana in garancija proizvajalca ni veljavna. Poleg tega lahko zavarovalnice v primeru škode, povzročene z neprofesionalno nameščeno napravo, zavrnejo izplačilo.
Za 80-litrski zalogovnik potrebujete ekspanzijsko posodo TUV velikosti 8 litrov.
Za 80-litrski rezervoar in standardni napajalni tlak 3–4 bar priporočamo ekspanzijsko posodo TUV s prostornino 8–10 litrov. Natančen izračun je odvisen od napajalnega tlaka vodovodne mreže, maksimalne temperature rezervoarja in predtlaka posode. Splošno pravilo: ekspanzijska posoda TUV = približno 10–12 % prostornine rezervoarja. Če je napajalni tlak višji (nad 4 bar), je priporočljivo namestiti pred tlačno skupino reducirni ventil.
Na kakšno temperaturo moram nastaviti grelnik tople sanitarne vode?
Priporočena temperatura zalogovnika je 55–65 °C. Pri 55 °C se znatno zmanjša tvorba vodnega kamna in poraba plina za ogrevanje tople sanitarne vode, vendar je potrebno zagotoviti redne higienske ogrevanja na 70 °C (tako imenovani antilegionelov cikel) vsaj enkrat tedensko po 30–60 minut. Današnji kotli, vključno z modeli Thermona, imajo antilegionelov cikel nastavljiv v meniju regulatorja. Nikoli ne nastavite zalogovnika pod 50 °C kot trajno obratovalno temperaturo – legionela se v območju 25–50 °C hitro razmnožuje.
Kotel gre v okvaro po vklopu – kaj je najpogostejši vzrok pri novi inštalaciji?
Pri novem inštaliranju so najpogostejši vzroki za okvaro: (1) nizek tlak v sistemu (pod 0,8 bar) – dodajte vodo; (2) zrak v sistemu – odzračite; (3) nepravilno priključitev dimničnega kanala – preverite usmerjenost in maksimalno dolžino; (4) nizek tlak plina – preverite odprtost plinske armature in tlak pred kotlom; (5) nepravilna konfiguracija regulacije – preverite nastavitve po navodilih. Večina kod napak je razložena v navodilih za uporabo. Če niste prepričani, pokličite pooblaščen servis.
Ali morate pri zamenjavi starega kotla zamenjati tudi dimnik ali dimno cev?
Ni nujno, toda zelo verjetno je, da boste morali zamenjati dimnik, če preidete s kotla z atmosferskim gorilnikom in tradicionalnim dimniškim izhodom na turbogorilnik z zaprto zgorevalno komoro in komaxitnimi cevmi. Novi nizkotemperaturni kotli z zaprto zgorevalno komoro zahtevajo komaxitno DN 60/100 ali 80/125 cev (koaksialno), ali pa dvocevni sistem. V tradicionalni opečni ali keramični dimnik jih ni mogoče priključiti brez strokovne sanacije in vgradnje vložka. To je treba urediti še pred naročilom kotla – dimnik certificirate s pomočjo dimnikarske družbe.
Kje namestiti zunanji temperaturni senzor pri ekvitermni regulaciji?
Senzor namestite na severni ali severozahodni fasadi hiše na višini približno 2–2,5 m nad tlemi. Ne sme biti neposredno osvetljen s soncem (izkrivljanje meritev), ne sme biti nad izpuhom izpušnih plinov ali pod streho, ki ga zakriva pred dejansko zunanjo temperaturo. Idealen je prostor, kjer senzor meri "dejansko" zunanjo temperaturo brez vpliva toplotnih mostov stavbe ali neposrednega sončnega sevanja. Kabel senzorja (2 × 0,5 mm² CYKY ali združljiv) vodite zunaj močnostnih kablov, po možnosti v ločeni škatli.
Zaključek: montaža se splača opraviti enkrat in pravilno
Montaža nizkotemperaturnega kotla z vgrajenim rezervoarjem ni bolj zapletena kot pri drugih vrstah plinskih kotlov, vendar ima svoje posebne zahteve – zlasti glede tlačne skupine TUV, prostorskih dispozicij kotlovnice, pravilne nastavitve ekspanzijske posode in prvega zagona s strani pooblaščene osebe. Naložba v kakovostno montažo in pravilno prvo nastavitev se bo večkratno povrnila z nižjimi obratovalnimi stroški, dolgo življenjsko dobo naprave in odsotnostjo nepotrebnih okvar.
Če niste prepričani o izbiri določenega modela, si oglejte izdelke v kategoriji kotlov z vgrajenim rezervoarjem na atria.si, ali preberite dodatne teme v našem Znanstvenem centru – Pogosta okvara nizkotemperaturnih kotlov z rezervoarjem in kako jih prepoznati ali Pogosta vprašanja o nizkotemperaturnih kotlih z vgrajenim rezervoarjem – kjer najdete odgovore na pogosta vprašanja o delovanju po zagonu kotla.
Imate vprašanje o tej temi?
Ne morete se odločiti ali rešujete konkretno situacijo v vašem gospodinjstvu? Pišite nam – z veseljem vam bomo svetovali.
