Montaža električnega kotla ORAVA – postopek, zahteve in kaj mora opraviti električar
Montaža električnega kotla ORAVA – popoln vodnik za postopek, zahteve in delo električarja
Električni kotel je med vsemi vrstami ogrevalne tehnike tehnološko eden od najpreprostejših. Nima zgorevalne komore, ne potrebuje dimnika, ne zahteva plinskih cevi niti raziskave tal pred namestitvijo toplotne črpalke. Kljub temu montaža električnega kotla – in konkretno kotlov serije ORAVA – ni stvar, ki bi jo laik lahko sam opravil čez vikend. Razlog je preprost: električni del namestitve je podvržen strogim standardom, posega v električno napeljavo stavbe in lahko ob nepravilni priključitvi ogrozi življenja in premoženje. Zato je namen tega članka, da vam podamo popolno sliko celotnega procesa – od načrtovanja prek hidravlike do končnega predajo dela električarju.
Če se še vedno odločate med kotlom in konvektorjem, si najprej oglejte članek Električni kotel vs. konvektor ORAVA – kateri tip ogrevanja se bolj splača. Če se ukvarjate z dimenziranjem moči, priporočam članek Kakšno moč električnega kotla ORAVA potrebujem za svoj dom. Tukaj predvidevamo, da ste se odločili za kotel in boste rešili konkretno montažo.
Zakaj električni kotel ORAVA in na kaj je treba biti pozoren že na začetku
Kotel ORAVA je namenjen za centralno ogrevanje – to pomeni, da segrevajo vodo v zaprtem krogu in jo razporeja sistem cevi in radiatorjev (lahko tudi talnih zank). To so popolne zamenjave za plinske ali oljne kotle, pri čemer je njihova glavna prednost minimalna potreba po servisu in ničelna potreba dimnika.
Konkretni modeli, ki jih najdete v ponudbi, se razlikujejo predvsem po moči in izvedbi:
- ORAVA EK-2003 – kompakten električni kotel, primeren za manjše stanovanja in apartmaje ali kot dopolnilno ogrevanje
- ORAVA EK-2004 – zmogljivejša različica za srednje velike hiše, ponuja višji nivo regulacije
- Orava VL-202 – kotel z integriranim hranilnikom tople vode, primeren tudi za ogrevanje sanitarne vode
- ORAVA VL-201 – osnovni model hranilnika tople vode za manjše inštalacije
Preden pokličete inštalatéra ali električarja, morate poznati odgovore na tri osnovna vprašanja: Kakšen izhod kotla nameravate namestiti? Imate enofazno ali trifazno priključno točko? Kakšna je zmogljivost vaše glavne varovalne omarice? Odgovori na ta vprašanja določajo celoten nadaljnji postopek.
Predpogoji pred montažo – kaj morate imeti rešeno
Električni priključek in zaščita
Električni kotli so električni porabniki. Celo manjši model z močjo 4 kW na enofazni omrežju (230 V) porabi tok okoli 17,4 A. Srednje zmogljivi kotli z močjo 9–12 kW že zahtevajo trifazno napajanje 3×400 V in odklopnik najmanj 16–25 A na fazo. Močnejši kotli, na primer 18 kW in več, zahtevajo odklop 25–32 A na fazo in preseke kablov 6 mm² (bakreni) ali celo 10 mm².
V praksi to pomeni: če imate staro družinsko hišo s starim varoviliščem, boste zelo verjetno morali urediti električno inštalacijo še pred samo montažo kotla. To je tudi najpogostejši "skriti strošek", na katerega kupci pred nakupom kotla ne pomislijo. Električar mora preveriti:
- Kapaciteto HDO (glavnega hišnega priključnega mesta) in glavnega odklopnika
- Postavitev in kapaciteto razdelilnika v hiši
- Priključek obstoječega kabla od razdelilne omarice do mesta vgradnje kotla
- Prisotnost zaščitnega vodnika (PE) v celotni trasi
- Položaj ozemljitve celotnega objekta
Če hiša nima trofazne priključne naprave, vendar potrebujete kotel z močjo nad 3,5 kW, morate najprej zaprositi distributerja električne energije za spremembo priključne naprave. Ta postopek običajno traja 4–8 tednov in stane od nekaj sto do tisoč evrov – odvisno od razdalje do transformatorske postaje in stanja javnega omrežja.
Hidravlični sistem – stanje obstoječega omrežja
Če zamenjujete star kotel (plinski, oljni), je treba preveriti celotno hidravlično sistem. Električni kotel ima v primerjavi s konvencijskimi kotli nižjo maksimalno temperaturo izhodne vode (večina modelov ORAVA deluje do 85 °C, običajna obratovanje pri 55–70 °C). Zato starejši radiatorski sistem, dimenzioniran na 90 °C, lahko pri prehodu na električni kotel zagotavlja nižjo ogrevalno moč – in boste morali dodati radiatorje ali povečati moč kotla.
Pri novi inštalaciji je situacija enostavnejša, vendar je potrebno načrtovati celotno napeljavo. Za talno ogrevanje je električni kotel prav tako primeren, vendar talni krog deluje pri nižjih temperaturah (35–45 °C), kar je ravno nasprotno prednost – kotel ne sme delovati s polno močjo in njegova življenjska doba se podaljša.
KORAK ZA KORAKOM: NAVODILA ZA MONTAŽO ELEKTRIČNEGA KOTLA ORAVA
Korak 1 – Izbira mesta namestitve
Električni kotel ORAVA je mogoče namestiti praktično kjerkoli v notranjosti – v kotlovnici, tehnični sobi, hodniku, celo v večji shrambi. Ker ne nastajajo nobeni dimni plini, ni potreben dimnik ali posebna ventilacija prostora (za razliko od plinskega kotla). Kljub temu priporočamo tehniško sobo iz praktičnih razlogov: lažji dostop za servis, odpornost proti vlagi in mrazu ter prostor za ekspanzijsko posodo in druge komponente hidravlike.
Pri izbiri mesta upoštevajte:
- Najmanjša razdalja od vnetljivih materialov po navodilih proizvajalca (običajno 50–100 mm na straneh, 200 mm na vrhu)
- Dostopnost odvoda kondenzata ali varnostnega ventila – ta mora imeti mesto za odvajanje vode pri prekomernem tlaku
- Dovolj prostora za vzdrževanje in morebitno zamenjavo grelnega telesa (najmanj 600 mm pred kotlom)
- Blizu električnega priključka – krajša kabelska trasa pomeni manjše izgube in nižje stroške
- Nosilnost stene pri visečem izvedbi – kotel z vodo lahko tehta 30–60 kg
Korak 2 – Priprava hidravličnega priključka
Inštalater (ogrevalni tehnik) rešuje hidravlično stran. Kotel se priključi na zaprt ogrevalni krog. Tipični sestavni deli, ki morajo biti del inštalacije:
- Raztezna posoda – kompenzira toplotno raztezanje vode. Za navaden družinski dom z volumnom vode v sistemu 100–150 litrov potrebujete raztezno posodo minimalno 18–25 litrov. Številni modeli ORAVA imajo raztezno posodo integrirano – preveriti je treba tehnični list posameznega modela.
- Obtočna črpalka – zagotavlja kroženje vode v sistemu. Ponovno, nekateri kotli imajo to že vgrajeno. Če ne, je treba namestiti zunaj.
- Varnostni ventil – nastavljen tipično na 2,5–3 bar. Je obvezen del vsakega zaprtega sistema. Za njim ne sme biti nobenega zapiralnega elementa.
- Manometer – tlakomer za vizualno kontrolo tlaka v sistemu.
- Krogelni ventili – na dovodni in povratni cevi, da je mogoče kotel izključiti brez praznjenja celotnega sistema.
- Filter (magnetni separator) – zadržuje nečistoče in mulj iz sistema, ki bi lahko poškodovali grelno telo. Pri starejših sistemih je to ključnega pomena.
- Odzračevalni ventil – na najvišji točki sistema.
Po hidravličnem priključitvi se sistem napolni z vodo (idealno obdelano ali demineralizirano, po možnosti z inhibitorjem korozije) in se pod tlakom 1,0–1,5 bar za hladno. Tlačni preskus poteka pred priključitvijo elektrike in pred prvim zagonom.
Korak 3 – Električni priključek (delo električarja)
To je ključna faza, ki jo mora opraviti pooblaščena oseba – električar z veljavnim potrdilom v skladu s Pravilnikom št. 508/2009 Z. z. (pravilnik o varnosti električnih naprav). Laična namestitev električne napeljave je ne le nevarna, temveč tudi nezakonita in povzroči neveljavnost zavarovanja na nepremičnino.
Pri inštalaciji kotla ORAVA električar rešuje naslednje: - priključitev električnega dela kotla na napajanje - preverjanje ustrezne zaščite in ozemljitve - namestitev potrebnih stikal in varovalk - preverjanje pravilnega delovanja električnih komponent - zagotavljanje varnosti in skladnosti z električnim projektom
- Dimenziranje in izbira kabla – za trifazni kotel 9 kW se uporablja kabel 5G 2,5 mm² (Cu), za 12–18 kW kabel 5G 4 mm², za moči 18+ kW kabel 5G 6 mm². Aluminijasti vodniki niso primerni za kotle.
- Vgradnja zaščitnih elementov v razdelilniku – vsak kotel mora imeti svoj lasten avtomatski odklopnik in tokovni zaščitni odklopnik (FI) s občutljivostjo 30 mA. Tokovni zaščitni odklopnik je po zakonu obvezen za stranke v stanovanjskih zgradbah in priporočljiv za družinske hiše. Avtomatski odklopnik se dimenzionira glede na moč kotla.
- Fizično polaganje kabla – kabel mora biti voden v zaščitni škatli (letvici ali cevi), zaščiten pred mehanskimi poškodbami, toplotnim obremenjevanjem in vlago. V stenah se polaga v utorih s pokritostjo najmanj 5 cm ometa.
- Priključitev na sponkah kotla – sponke so običajno dostopne po odprtju pokrova kotla. Posamezni vodniki (L1, L2, L3, N, PE) se priključujejo na pravilne sponke natančno po shemi priključitve v navodilu za montažo. Vsak proizvajalec ima natančno shemo – NIKOLI ne improvizirajte.
- Uzemnitev – zaščitni vodnik PE mora biti zanesljivo priključen na ozemljitveno sponko kotla. Kotel mora biti vključen v zaščitni sistem stavbe (TN-S ali TN-C-S).
- Priključitev termostata ali krmilne enote – večina kotlov ORAVA omogoča priključitev zunanjega sobnega termostata. Termostat se priključi na nizkoimpedančne sponke (ne močnostne) – tipično 230 V AC ali brezpotencialni kontakt. Tu je tudi prostor za priključitev HDO (skupno daljinsko upravljanje) za nočno tarifo.
Korak 4 – Prvo zagon in nastavitev kotla
Po zaključku električnega priključka in uspešnem tlačnem preizkusu hidravlike lahko pride do prvega zagona. To bi idealno moral opraviti tehnik ali vsaj izkušen inštalater skupaj z električarem.
Pri prvem zagonu se preverja:
- Pravilno odzračevanje zraka iz sistema – sistem se segreje in radiatorji se postopoma odzračujejo od najbolj oddaljenih do najbližjih črpalki.
- Funkcija obtočne črpalke – slišimo značilno tiho delovanje, brez udarjanja ali vibracij
- Zatesnitev vseh spojev – kontrola po 10–15 minutah ogrevanja
- Temperatura izhoda in povratnega cevovoda – pri običajnem obratovanju je razlika 10–15 °C, kar kaže na pravilno količino pretoka
- Delovanje termostata in regulacije – kotel mora pravilno reagirati na zahtevo termostata (vklopiti, izklopiti)
- Pravilnost nastavitve moči – večina kotlov ORAVA omogoča nastavitev maksimalne moči (polna moč, 2/3 moči, 1/3 moči), kar je pomembno za sezonsko regulacijo
- Vnos v revizijsko knjigo – električar izpolni poročilo o strokovnem pregledu in preizkusu
Kaj mora narediti električar – podroben pogled
Mnogim kupcem se zdi obseg dela električarja pri nameščanju kotla podcenjen. Električar ni oseba, ki "samo priključi kable" – njegova odgovornost je precej širša in pri izvajanju njegovega dela veljajo posebne pravne obveznosti.
Strokovni pregled in preizkus (SOP)
Po zaključku vsake nove inštalacije ali po bistveni spremembi elektroinštalacije je električar dolžan pripraviti poročilo o strokovnem pregledu in preizkusu (OPS) v skladu s standardom STN 33 1500 in STN EN 60364. To poročilo vsebuje:
- Vizualni pregled – pravilnost priključkov, mehanska zaščita, označevanje vodnikov
- Merjenje izolacije – najmanjša vrednost izolacijskega upora vodnikov je 0,5 MΩ za električno inštalacijo
- Merjenje ozemljitve – upornost ozemljitvenega sistema ne sme presegati predpisanih vrednosti
- Preverjanje funkcionalnosti pretočnega odklopnika – FI odklopnik se preizkuša s preskusnim gumbom in merilnim instrumentom
- Preverjanje selektivnosti varovalk – kontrola, da ob okvari kotla izpade le njegov varovalka, ne pa celotni hišni razdelilnik
Brez te izjave inštalacija ni zakonita in v primeru požara ali poškodbe lahko pride do težav z zavarovalnico. OPS izjava je dokument, ki ga shranite skupaj z navodili za kotel in računom za inštalacijo.
Določitev velikosti tesnila – konkretne vrednosti
Za orientacijo navajamo tipične vrednosti odklopne moči za različne zmogljivosti kotlov:
| Moč kotla | Napajanje | Najmanjši presek kabla (Cu) | Varnostni avtomat | Tokovni varovalni odklopnik |
|---|---|---|---|---|
| do 3,5 kW | 1× 230 V | 3G 2,5 mm² | B16 A (1-pol) | 30 mA, 25 A |
| 4 – 6 kW | 3× 400 V | 5G 2,5 mm² | B10 A (3-polni) | 30 mA, 25 A |
| 7–12 kW | 3× 400 V | 5G 4 mm² | B20 A (3-polni) | 30 mA, 40 A |
| 13 – 18 kW | 3× 400 V | 5G 6 mm² | B25 A (3-polni) | 30 mA, 40 A |
| 18 – 24 kW | 3× 400 V | 5G 10 mm² | B32 A (3-polni) | 30 mA, 63 A |
Vrednosti so približnešnje in veljajo za maksimalno dolžino kabla cca 20–30 m. Pri daljših poteh mora električar ponovno izračunati padec napetosti in po potrebi izbrati večji presek.
HDO – skupinsko daljinsko upravljanje in dvotarifna cena
Električne kotle lahko uporabljate v okviru dvotarifne tarife (D45d ali D56d pri SSE/ZSE/VSE), kjer distributer ponoči in v prehodnih urah zagotavlja cenejšo energijo. Pogoj je namestitev HDO sprejemnika, ki signalizira kotlu dovoljenje za ogrevanje. Električar mora priključiti vhod HDO kotla na izhodne kontakte HDO sprejemnika. Ta vhod je praviloma brezpotencialen (suhi kontakti) in ga ne smete zamenjati z napajalno napetostjo.
Z vidika varčevanja gre za zelo pomembno zadevo – pri tarifi D45d lahko imate poceni energijo 20–22 ur na dan, kar pri letni porabi kotla 10 000 kWh lahko pomeni razliko v stotinah evrov. Več o optimizaciji stroškov ogrevanja najdete v članku Električno ogrevanje ORAVA in poraba energije – kako zmanjšati stroške ogrevanja.
Pogosto napake pri montaži električnih kotlov
Iz prakse vemo, da večina težav z električnimi kotli ne izvira iz napake samega kotla, temveč iz napak pri namestitvi. Tukaj so najpogostejše:
Poddimenzirana električna priključna moč
Kupec si kupi kotel 12 kW, vendar električar po prihodu ugotovi, da ima hiša enofazno priključno točko 16 A, ki zmore največ 3,5 kW. Rešitev: uskladitev moči kotla s kapaciteto priključne točke še PRED nakupom. Več o tem najdete v članku Kakšna moč električnega kotla ORAVA potrebujem za svoj dom.
Pomanjkanje filtra/magnetnega separatorja
V starih sistemih (jekleni radiatorji, litini radiatorji) se sčasoma nabere korozija in usedlina. Brez filtra pred kotlom se ta usedlina neposredno prenese na grelno telo, kjer se odlaga, zmanjšuje izmenjevalnik toplote in skrajšuje življenjsko dobo telesa na del običajnega časa. Namestitev filtra stane 20–50 evrov in prihrani tisoče.
Nepravilna raztezna posoda
Ali manjka, ali pa je poddimenzionirana. Pri segrevanju vode s 10 °C na 80 °C se volumen vode v sistemu poveča za približno 3–4 %. Za sistem s 200 litri to pomeni 6–8 litrov odvečne vode, ki jo mora absorbirati raztezna posoda. Če je posoda premajhna ali je njena membrana poškodovana, varnostni ventil odpira, voda se izgublja in sistem je treba dopolnjevati.
Kotel brez revizije
Stranka prosi soseda električarja, ki priključi kotel "na črno" brez izdelave OPS poročila. Nekaj mesecev vse deluje. Potem pride do okvare ali požara iz povsem nepovezanega razloga. Zavarovalnica pri preiskavi ugotovi, da električna inštalacija nima revizije in zavrne izplačilo zavarovalnine. Ta scenarij ni hipotetičen - je pogost.
Pri neposrednem stiku z vodo pri viseči montaži
Nepovezan spoj nad kotlom, ki kaplja neposredno na električno sponko ali napajalni kabel. Voda in elektrika sta nevarna kombinacija. Vsi spoji v hidraviki nad kotlom morajo biti maksimalno zanesljivo zatesnjeni in po namestitvi preverjeni.
Zbiralniki kotlov ORAVA VL-201 in VL-202 – posebnosti pri montaži
Modela ORAVA VL-201 in ORAVA VL-202 združujejo funkcijo ogrevalnega kotla s hranilnikom tople vode (TÚV). Pri njihovi montaži veljajo vsi zgoraj omenjeni principi plus nekaj dodatnih specifikacij:
- Tlak hladne vode – grelnik z rezervoarjem je priključen na vodovod. Tlak hladne vode mora biti v razponu 0,3–6 bar (odvisno od posameznega modela). Če je tlak v vodovodnem omrežju višji, je treba priključiti reducirni ventil.
- Varnostni ventil na sanitarni strani – ločeno od varnostnega ventila ogrevalnega kroga! Vsak krog ima svoj varnostni ventil.
- Odstranjevanje usedlin iz zalogovnika – zalogovnik tople vode je treba najmanj enkrat letno izprazniti – odstraniti usedline s dna. Za to mora biti predviden izpustni ventil na spodnjem delu zalogovnika.
- Legionelna zaščita – pri rezervoarjih TÚV obstaja nevarnost razmnoževanja bakterije Legionella (pri dolgotrajnem mirovanju vode pri 40–55 °C). Kotel mora biti nastavljen tako, da najmanj enkrat tedensko segreje vodo v rezervoarju na najmanj 65 °C (program za zaščito pred legionelo). Večina kotlov ORAVA ima to nastavitev samodejno.
Zahtevki za garancijo in servis
Proizvajalec in prodajalec zagotavljata garancijo pod pogojem, da je bila namestitev izvedena pravilno in v skladu z navodili. To pomeni:
- Montaža mora opraviti pooblaščena oseba (električar z veljavno potrdilo za ustrezno skupino)
- Obvezna je OPS-poročilo (ali zapisnik o zagonu naprave od monterja).
- Kotel mora biti v uporabi znotraj dovoljenih tehničnih parametrov (tlak, temperatura, moč).
- Redno vzdrževanje mora biti zagotovljeno v skladu z navodili – več o tem v članku Vzdrževanje in servis električnega kotla ORAVA – kaj in kako pogosto preverjati
Pri reklamaciji proizvajalec (ali pooblaščeni servis) preveri sledi nepravilne namestitve – sledi korozije zaradi neprimerne vode, mehanske poškodbe, pregorele sponke (znak nezadostnega varovanja ali slabega stika) in podobno. To ni birokracija zaradi birokracije – to je resnična zaščita investicije.
Stroški montaže – kaj dejansko plačate
Stranke se nas redno vprašajo, koliko stane montaža. Odgovor je odvisen od številnih dejavnikov, vendar približno za običajno družinsko hišo (zamenjava starega kotla z novim električnim, brez večjih sprememb električne inštalacije):
- Električarska dela – polaganje kabla (trasa do 15 m, brez rušenja), vgradnja varovalk, priključitev, OPS: 150–350 evrov
- Električni material – kabel 5G 4 mm² (približno 20 m), varovalni avtomat, FI varovalka, nosilec, škatlica: 80–200 evrov
- Delo inštalaterja – hidravlično priključevanje kotla, armature, ekspanzijska posoda, črpalka (če manjka): 200–500 EUR
- Materiali za hidravliko – odvisno od stanja obstoječega sistema: 100–400 EUR
- Ureditev razdelilnika / priključka – če je potrebna: 300–1500 EUR (velik razpon)
Pri ugodnih pogojih (dobra obstoječa inštalacija, bližnji razdelilnik) montaža stane 500–800 EUR za delo in material brez kotla. Pri bolj zapleteni situaciji (stara električna inštalacija, potreba po polaganju dolge trase, zamenjava razdelilnika) lahko načrtujete 1500–3000 EUR za pripravo infrastrukture.
Pogosta vprašanja (FAQ)
Da, lahko priključite električni kotel Orava sami, če imate "samozavestno" prakso z elektriko.
Priključitev električnega porabnika v omrežje (in to velja za vsak kotel z močjo nad 3,5 kW) zahteva osebo z veljavnim strokovnim potrdilom v skladu s Pravilnikom št. 508/2009 Z. z. Brez potrdila je namestitev nezakonita, kotel nima veljavnega pregleda in garancijski pogoji so samodejno kršeni. Poleg tega lahko priključitev trifaznega kotla z napačno fazno razporeditvijo ali brez PE vodnika povzroči smrtno nevarnost ali požar.
Kako dolgo traja celotna montaža od priprave do zagona?
Pri ugodnih pogojih (obstoječa zadostna priključna postaja, sistem v dobrem stanju) lahko izkušen tim električar + inštalater opravi celotno montažo v 1–2 delovnih dneh. Če je potrebna prilagoditev električne priključne postaje pri distributerju, se celoten postopek podaljša za 4–8 tednov čakanja na administracijo. Zato je vedno bolje začeti načrtovanje montaže vnaprej 2–3 mesece pred ogrevalno sezono.
Za montažo električnega kotla ni potrebno gradbeno dovoljenje.
Večinoma ne – pri zamenjavi obstoječega kotla z električnim kotlom brez sprememb nosilnih konstrukcij gradbeno dovoljenje ni potrebno. Izjema je lahko situacija, če je kotel del večje obnove ali če gre za nepremičnino, ki je pod spomeniškim varstvom. V vsakem primeru je treba spremembo ogrevalnega sistema prijaviti na gradbenem uradu kot priglašeno manjšo gradbeno konstrukcijo v nekaterih občinah – preverite to na lokalni upravi.
Da, električni kotel lahko uporabljate tudi poleti samo za ogrevanje tople vode.
Da, vendar samo pri modelih s hranilnikom sanitarne vode, torej ORAVA VL-202 ali ORAVA VL-201. Kotli brez hranilnika (npr. ORAVA EK-2003 ali EK-2004) služijo izključno za ogrevanje in nimajo kroga za sanitarno vodo. Za poletno pripravo sanitarne vode bi potrebovali ločen grelnik ali hranilnik.
Sistem mora imeti tlak po polnjenju in koliko vode se v njem napolni?
Hladna sistem (pred ogrevanjem) se napolni na tlak 1,0–1,5 bara. Med obratovanjem pri temperaturah 60–75 °C se tlak dvigne za 0,3–0,6 bara, torej na 1,3–2,1 bara. Varnostni ventil se običajno odpre pri 2,5–3 bara – to je varnostna rezerva. Previsok nizek tlak (pod 0,8 bara) povzroči napako in izklop kotla. Previsok visok tlak (stalno odpiranje varnostnega ventila) kaže na težavo z ekspanzijsko posodo.
Ali lahko ena električna priključna postaja napaja kotel in druge porabnike v hiši?
Da, vendar z omejitvami. Kotel mora imeti svoj lasten odklopnik in idealno svoj lasten tokokrogni odklopnik – to je pogoj OPS. Trenutni vnos kotla (npr. 12 kW = 17,3 A na fazo) se prišteje k ostalim porabnikom in skupna poraba ne sme trajno preseči kapacitete glavnega odklopnika. Če imate 25 A glavni odklopnik in kotel sam potegne 17 A, ostane le 8 A za ostale porabnike na isti fazi – kar je lahko pri trifazni porazdelitvi obremenitve sprejemljivo ali ne, odvisno od konkretne porazdelitve porabnikov v hiši.
Zaključek – zakaj se montaža splača narediti pravilno
Montaža električnega kotla ORAVA je večinoma neposredna naloga, če se upošteva pravilen vrstni red korakov: preverjanje električne priključne točke in njenega dimenzioniranja, priprava hidravličnega sistema, vključno s filtrom in ekspanzijsko posodo, in končno strokovno električno priključevanje, ki se zaključi z obvezno strokovno inšpekcijo in preskusom. Večina reklamacij in okvar, s katerimi se srečujemo v praksi, izvira ravno iz zanemarjanja katerega od teh korakov pred samim obešenjem kotla, ne pa iz napake na strani naprave same.
Če načrtujete montažo določenega modela ORAVA in niste prepričani o zahtevah glede vaše električne priključne naprave ali hidravličnega sistema, nam napišite parametre hiše in obstoječega sistema – svetovali vam bomo.
Imate vprašanje o tej temi?
Ne morete se odločiti ali rešujete konkretno situacijo v vašem gospodinjstvu? Pišite nam – z veseljem vam bomo svetovali.