Kolikšno moč električnega kotla SLOKOV potrebujem za svojo hišo

Izdelke še vedno pripravljamo.

Lahko pa si ogledate tudi druge kategorije.

Zakaj je izračun moči kotla ključni korak pred vsakim nakupom

Ena najpogostejših napak, ki jo opažam pri strankah, ki kupujejo električni kotel, je podcenjevanje ali precenjevanje potrebne moči. Oba ekstrema sta problematična – prešibak kotel ne bo ogrel hiše, zato bo neprestano deloval na polno moč, skrajšal svojo življenjsko dobo in kljub temu ne bo zadostoval. Prevelik kotel pa bo po nepotrebnem povečal stroške namestitve (močnejši varovalka, večji kabel, višji priključno moč iz omrežja) in bo deloval v kratkih ciklih, kar mu prav tako ne bo koristilo.

Električni kotli SLOKOV so na voljo v večih moči – od 10 kW do 26 kW – in vsak od njih ima svoje mesto. Ta članek vam bo pomagal razumeti, kako pravilno oceniti, katera moč je prava za vaš dom, brez da bi morali takoj poklicati projektanta ogrevalne tehnike.

Osnovno načelo: Kaj dejansko pomeni moč kotla?

Moč kotla se izraža v kilovatih (kW) in izraža, koliko toplotne energije lahko kotel v eni uri odda v ogrevalni sistem. Večji kot je moč, več toplote – hkrati pa tudi večji odjem električne energije. Električni kotel za razliko od plinskega ali toplotne črpalke pretvarja električno energijo v toploto s skoraj 100-odstotno učinkovitostjo, kar poenostavi izračun: 10 kW električne moči = 10 kW toplotne moči.

V praksi to pomeni, da če kotel deluje s polno močjo 1 uro, porabi 10 kWh električne energije (pri 10 kW kotlu). Zato je pravilno dimenzioniranje moči neposredno povezano ne samo s udobjem ogrevanja, temveč tudi z mesečnimi stroški energije.

Glavni dejavniki, ki vplivajo na potrebno moč kotla

Moč, ki ga vaš dom potrebuje, ni ena številka, ki velja za vse. Odvisno je od kombinacije več spremenljivk, ki jih je treba upoštevati skupaj:

Ogrevani volumen ali površina hiše – večja hiša potrebuje več moči, to je očitno.
Toplotnoizolacijske lastnosti ovoja stavbe – nova nizkoenergijska stavba in stara neizolirana hiša enake velikosti lahko imata potrebo po moči, ki se razlikuje tudi trikratno.
Klimatska območja – izračunana zunanja temperatura se na Slovaškem giblje od –11 °C (topla območja južnega Slovaške) do –18 °C (gorska in severna območja). Razlika 7 °C ima velik vpliv na toplotne izgube.
Orientacija in zasteklitev stavbe – velika zastekljena površina na severu povečuje toplotne izgube, na jugu pa lahko s pomočjo sončnih dobitkov pomaga.
Višina stropov – višji stropi pomenšujejo volumen zraka, ki ga je treba ogrevati.
Vrsta ogrevalnega sistema – talno ogrevanje, radiatorji ali konvektorji imajo različne zahteve glede temperature vode in vplivajo tudi na delovno točko kotla.
Priprava tople sanitarne vode (TSV) – če kotel ogreva tudi vodo za gospodinjstvo, potrebuje dodatno moč.

Metoda orientacije: W/m² – hiter grob približek

Za praktično prvo oceno se v praksi uporablja specifična toplotna izguba stavbe, izražena v vatih na kvadratni meter ogrevane površine (W/m²). Ta vrednost je odvisna od tega, kako dobro je stavba izolirana:

Stara neizolirana hiša (pred letom 1980, brez izolacije): 80–120 W/m²
Stanovanjska hiša delno prenovljena (dodana izolacija iz stiropora, zamenjana okna): 50–70 W/m²
Hiša zgrajena po standardih 2000–2010: 40–55 W/m²
Nizkoenergijska novogradnja po letu 2015: 25–40 W/m²
Pasivna hiša: 10–20 W/m²

Postopek izračuna: Potrebna moč (kW) = Ogrevana površina (m²) × Specifična izguba (W/m²) ÷ 1000

Primer št. 1 – družinska hiša 150 m², zgrajena leta 1985, brez izolacije:
150 × 100 = 15 000 W = 15 kW. Za takšno hišo bi bil primeren na primer SLOKOV SL ELEKTRO 15, ali z rahlo rezervo SLOKOV SL ELEKTRO 18.

Primer št. 2 – novogradnja 180 m², standardna toplotna izolacija (leto 2018): 180 × 40 = 7 200 W = 7,2 kW. Tu bi teoretično zadostoval 10 kW kotel – SLOKOV SL ELEKTRO 10 – pri čemer je rahlo presežek moči pri električnem kotlu koristen, ne pa škodljiv.

Primer št. 3 – večja starejša hiša 280 m², delno prenovljena:
280 × 65 = 18 200 W ≈ 18 kW. Za tak primer je primeren SLOKOV SL ELEKTRO 18, toda če ima hiša tudi bojler za toplo vodo, priključen prek kotla, je treba razmisliti o SLOKOV SL ELEKTRO 23.

Kako upoštevati pripravo tople vode

Izračun toplotne izgube stavbe vam bo dal potreben izhod le za ogrevanje. Če želite s pomočjo električnega kotla ogrevati tudi toplo sanitarno vodo (TÚV) – in tako ima večina gospodinjstev – je treba k ogrevalnemu izhodu prišteti še dodatno moč za ogrevanje vode.

Pri grelniku vode s zalogovnikom (bojler 100–200 litrov) se pri običajni družinski hiši (3–5 oseb) upošteva moč, potrebna za hitro segrevanje zalogovnika. Hitrost segrevanja je odvisna od moči:

Zbiralnik 150 l, segrevanje iz 10 °C na 55 °C: Potrebna energija ≈ 7,9 kWh. Pri moči kotla 10 kW (ko ne ogreva) = segrevanje traja približno 50 minut.
Če mora kotel hkrati ogrevati in ogrevati vodo, se skupna moč v špiči sešteje.

Zato je za večje hiše s TÚV ogrevanjem preko kotla dobro imeti rezervo 3–5 kW nad izračunanimi močmi za samo ogrevanje. To je eden od pogostih razlogov, zakaj kupec z hišo, ki teoretično potrebuje 15 kW, konča z izbiro 18 ali 23 kW različice.

Klimatska cona Slovenije in izračunska temperatura

Slovenija ni podnebno homogena država. Na jugu Podonavske nižine je izračunana zunanja temperatura (tj. temperatura, ki se pri načrtovanju ogrevanja upošteva kot najslabša možna) –11 °C. V gorskih območjih severne in srednje Slovenije je lahko ta temperatura celo –18 °C. Za običajna mesta, kot so Bratislava, Trnava, Nitra, velja –12 do –13 °C, za Žilino, Bansko Bistrico –14 do –16 °C.

Zakaj je to pomembno? Zato, ker se kotel dimenzionira tako, da pokrije maksimalno toplotno izgubo pri najhujšem možnem vremenu. Razlika med načrtovano notranjo temperaturo (20 °C) in zunanjo (npr. –15 °C) tvori toplotni padec 35 °C. Če bi izračunali za –11 °C, je padec samo 31 °C – torej je toplotna izguba približno 11 % nižja.

Praktični posledek: Hiša v Žilini potrebuje za isto stavbo približno 10–15 % močnejši kotel kot enaka hiša v Bratislavi. Zato lokacija ni podrobnost, ampak pomemben dejavnik pri izbiri moči.

Pregled modelov SLOKOV SL ELEKTRO in njihovo tipično uporabo

SERIJA SLOKOV SL ELEKTRO pokriva obseg moči od 10 do 26 kW. Oglejmo si, za katere situacije je vsak model običajno primeren:

SLOKOV SL ELEKTRO 10 – za manjše hiše in stanovanja

SLOKOV SL ELEKTRO 10 z močjo 10 kW je primeren za novogradnje in nizkoenergetske hiše do 200 m², ali za starejše manjše hiše do približno 80–100 m² s povprečno izolacijo. V praksi ga uporabljamo pri stanovanjih višjega standarda v stanovanjskih zgradbah (kjer prostori sosednji sosednjim stanovanjem ne prenašajo toplotne izgube na zunanjost), ali kot sekundarni vir v kombinaciji z drugim glavnim ogrevanjem.

ELEKTRO 15 – najpogostejša izbira za običajno družinsko hišo

SLOKOV SL ELEKTRO 15 z močjo 15 kW je v praksi najbolj prodajani model za standardne slovenske družinske hiše. Pokrije hiše s površino za ogrevanje 120–180 m² s standardno izolacijo ali manjše starejše hiše s toplotno izolacijo. To je "sweet spot" glede na zmogljivost – dovolj močan za večino običajnih situacij, vendar še vedno električno relativno nezahteven za priključitev v omrežje.

SLOKOV SL ELEKTRO 18 – za večje ali starejše hiše

SLOKOV SL ELEKTRO 18 z močjo 18 kW je izbira za hiše 150–250 m² s povprečno izolacijo ali za hiše s TÚV ogrevanjem preko kotla, kjer je potrebna rezerva moči. Običajno gre za starejše hiše z zamenjanimi okni in izoliranimi stenami, vendar s prvotnimi stropi in tlemi brez izolacije.

SLOKOV SL ELEKTRO 23 – za velike hiše ali zahtevne pogoje

SLOKOV SL ELEKTRO 23 z močjo 23 kW se uporablja pri večjih družinskih hišah nad 200 m², pri starih neizoliranih hišah ali povsod tam, kjer kotel pokriva tudi izrazit volumen TÚV. Sem spada tudi primer, ko ima stranka počitniško hišo ali rekreativni objekt z občasnim ogrevanjem in potrebuje objekt hitro segreti po daljšem premoru.

SLOKOV SL ELEKTRO 26 – za najzmogljivejše aplikacije

SLOKOV SL ELEKTRO 26 z močjo 26 kW je namenjen za velike družinske hiše nad 250 m², stare neizolirane objekte ali industrijske in komerčne prostore z večjo potrebo po toploti. V družinskem segmentu ga uporabljamo izjemoma – večinoma pri hišah z zgodovinsko slabo gradbeno izolacijo in nepripravljenostjo ali nezmožnostjo za izolacijo.

Talno ogrevanje vs. radiatorji – vpliva to na izbiro moči kotla?

Pri neposrednem odvajanju moči kotla od tipa grelnega telesa ne obstaja – fizikalna toplotna izguba stavbe je enaka ne glede na to, ali imate talno ogrevanje ali radiatorje. Toda posredno obstaja povezava:

Radiatorji delujejo s višjo temperaturo vode (običajno 60–80 °C na dovodu), ogrevalni sistem se hitreje odziva, vendar mora kotel dovajati vodo na višjo temperaturo. To je za električni kotel nepomembno – ogreva vodo na katero koli želeno temperaturo enako učinkovito.

Talno ogrevanje deluje s nizko temperaturo vode (25–40 °C v dovodu), sistem reagira počasneje (toplotna vztrajnost betonske plošče), vendar je idealen za nizkotemperaturne vire. Za električni kotel to pomeni nižje toplotne izgube v ceveh in manj obremenitev sistema.

Praktični doseg: Pri talnem ogrevanju v novogradnji lahko upoštevate nekoliko nižjo končno moč, saj sistem deluje neprekinjeno in ne potrebuje hitrega dodatnega ogrevanja. Pri radiatorjih pa velja, da po nočnem zmanjšanju potrebuje sistem kratek izhod moči – tukaj se splača imeti majhno rezervo moči.

Vpliv akumulacijske posode na dimenzioniranje kotla

Če nameravate uporabljati nočno ali nizko tarifno električno energijo (tako imenovana dvotarifna cena, HDO), potem pride v poštev akumulacijski rezervoar (izravnalni rezervoar toplote). V tem primeru moč kotla ne sme pokrivati trenutne toplotne izgube stavbe, ampak mora biti sposoben napolniti rezervoar med tarifo D, rezervoar pa nato pokriva porabo med dražjo tarifo V.

Ta pristop lahko spremeni strategijo izbire – včasih je boljše imeti močnejši kotel z manjšim rezervoarjem, včasih pa zadošča srednja moč z velikim rezervoarjem. Več o tem pristopu lahko izveste v članku Električni kotel SLOKOV in nočna tarifa – kako nastaviti ogrevanje, kjer je ta problematika podrobno razložena.

Korak za korakom: kako sami izračunate potreben izhod

Celoten postopek torej izgleda tako:

Ugotovite skupno ogrevano površino vseh etaž (m²).
Določite kategorijo toplotne izolacije hiše in dodelite vrednost specifične izgube (W/m²) glede na zgornjo tabelo.
Izračunajte: Površina × specifična izguba = ogrevalna moč v W, pretvorite v kW.
Dodajte klimatsko korekcijo: za hladnejša območja severnega dela Slovenije dodajte 10–15 %.
Če načrtujete ogrevanje sanitarne vode preko kotla, dodajte 3–5 kW.
Rezultat zaokrožite navzgor na najbližjo razpoložljivo stopnjo moči SLOKOV.

Zakaj je zmerna prekomerna zmogljivost boljša od nezadostne zmogljivosti?

To je vprašanje, ki ga kupci pogosto postavljajo: »Ali mi ne zadostuje kotel, ki je za eno številko manjši? Prihranil bi pri nakupu.« Odgovor je običajno ne, in sicer iz več razlogov:

Varnostna rezerva za ekstremne mraze: Toplotne izgube stavbe se izračunajo na izračunano zunanjo temperaturo, kar je statistična vrednost. V praksi se lahko pojavijo dnevi, ko temperatura pade pod to izračunano točko. Kotlov brez rezerve ne bo mogel vzdrževati želeno notranjo temperaturo.

Degradacija izolacije s časom: Toplotna izolacija hiš se s časom poslabšuje – okna izgubljajo tesnost, izolacija v stropu se poseduje. Hiša lahko čez 10 let ima za 5–10 % slabšo toplotno zaščito kot danes.

Prenove in dozidave: Načrtujete čez nekaj let zimski vrt, dozidavo garaže z ogrevanjem ali preureditev podstrešnega prostora? Rezerva moči vam bo prihranila zamenjavo kotla.

Daljša življenjska doba kotla: Kotel, ki nikoli ne deluje s 100 % zmogljivostjo, ima daljšo brezhibno življenjsko dobo. Električni grelni elementi se obrabijo s cikličnim segrevanjem in ohlajanjem – manj intenziven način je zanje ugodnejši.

Po drugi strani pa pretirano prevelika izbira (npr. 26 kW kotel v hiši, ki potrebuje 8 kW) ni razumna. Kotel bi deloval le na majhnem izhodiščnem nivoju, kar ni problem z vidika porabe (električni kotel porabi le toliko, kolikor je potrebno), vendar pa povečuje nepotrebno začetno investicijo in zahteve za električni priključek.

Električne zahteve posameznih moči

To je vidik, na katerega kupci pogosto ne pomislijo vnaprej: močnejši kotel zahteva močnejšo električno priključno točko. Električni kotli SLOKOV so trifazne naprave (400 V, 3+N+PE), kar je standard za vrtne in družinske hiše, vendar se zmogljivost varovalk in presek kablov spreminja:

10 kW: Tok približno 14,5 A na fazo – varovalka običajno 3×16 A, kabel najmanj 4 mm² Cu
15 kW: Tok približno 21,7 A na fazo – varovalka tipično 3×25 A, kabel najmanj 6 mm² Cu
18 kW: Tok približno 26 A na fazo – odklopnik tipično 3×32 A, kabel najmanj 6–10 mm² Cu
23 kW: Tok približno 33,3 A na fazo – varovalka običajno 3×40 A, kabel najmanj 10 mm² Cu
26 kW: Tok približno 37,7 A na fazo – varovalka običajno 3×40–50 A, kabel najmanj 10–16 mm² Cu

Pred izbiro moči kotla vedno preverite, kakšno kapaciteto ima vaš hišni električni priključek. Če imate glavni varovalko 3×25 A, ne boste dobili dovoljenja za priključitev 23 kW kotla brez povečanja kapacitete priključka – in to je lahko administrativno in finančno zahtevno (odvisno od distribucijske družbe in stanja omrežja).

Več o električni inštalaciji in zahtevah za priključitev najdete v članku Montaža električnega kotla SLOKOV – postopek in zahteve.

Primeri iz prakse – konkretni projekti

Naročilo A: Opekarski dom iz 50-ih let, Žilina, 135 m²

Hiša je bila brez kakršne koli toplotne izolacije, z originalnimi lesenimi okni, ki jih je kupec zamenjal tik pred namestitvijo kotla. Stene iz 40 cm opeke brez izolacije, strop neizolirana tla. Klimatska regija z izračunano temperaturo –15 °C. Izračunana specifična izguba po zamenjavi oken: približno 85 W/m². Moč: 135 × 85 = 11.475 W ≈ 11,5 kW samo za ogrevanje. Ker je kupec želel ogrevati tudi rezervoar TÚV 150 l in ker je bila hiša v hladni regiji, je bil priporočen SLOKOV SL ELEKTRO 18. Praksa je dala prav – med zmrzali pod –18 °C v januarju je kotel deloval s polno močjo in je bila hiša prijetno topla.

Naročilo B: Novogradnja, nizkoenergetski standard, Trnava, 192 m²

Hiša zgrajena leta 2021, debelina izolacije sten 20 cm, troslojna zasteklitev, rekuperacija. Specifična izguba: 30 W/m². Moč: 192 × 30 = 5.760 W ≈ 5,8 kW. Stranka je imela tudi rezervoar za toplo vodo 200 l. Priporočeno je bilo SLOKOV SL ELEKTRO 10, saj je tudi z rezervo za toplo vodo udobno prišlo do 10 kW. Stranka je bila prijetno presenečena nad nizkimi računi za elektriko – hiša se je ogrevala pri povprečni zimski porabi približno 900 kWh/mesec.

Naročilo C: Počitniška koča, Liptov, 80 m²

Hiša s intermitentnim ogrevanjem – uporabljana samo ob vikendih in praznikih. Lesena konstrukcija, preprosto okno, izračunana temperatura –16 °C. Izračunana specifična izguba toplote: 110 W/m². Moč v ustaljenem stanju: 80 × 110 = 8 800 W. Toda ob prihodu ob vikendih mora kupec hišo segreti s 7–10 °C na 20 °C v kratkem času – to zahteva bistveno večjo moč. Priporočena je bila SLOKOV SL ELEKTRO 15 ravno zaradi te raztezne rezerve.

Najpogostejše napake pri izbiri moči

Izračun talne površine kot ogrevane površine: Garaža, tehnična soba brez grelnega telesa, neogrevana klet – to ni ogrevana površina. Ne vključujte jih v izračun.
Ignoriranje klimatske cone: Hiša na Kysuciach in enaka hiša v Dolnji Lendavi potrebujeta različen izkoristek kotla.
Zanašanje na „priporočilo soseda": Vsaka hiša je drugačna – starost, izolacija, orientacija, zrakotesnost.
Neupoštevanje TÚV: Če bo kotel ogreval vodo, je treba to upoštevati pri moči.
Podcenjevanje elektroinštalacijskih zahtev: Močnejši kotel lahko zahteva prilagoditev hišnega razdelilnika in kablov.

Povzetek preglednice

Model	Moč	Značena ogrevana površina (običajna izolacija)	Značilen ogrevana površina (dobra izolacija)	Priporočeni odklopnik
SL ELEKTRO 10	10 kW	70–100 m²	120–180 m²	3×16 A
SL ELEKTRO 15	15 kW	100–150 m²	180–250 m²	3×25 A
SL ELEKTRO 18	18 kW	130–180 m²	250–320 m²	3×32 A
SL ELEKTRO 23	23 kW	160–230 m²	več kot 300 m²	3×40 A
SL ELEKTRO 26	26 kW	več kot 200 m² (stara hiša)	–	3×40–50 A

Opomba: Vrednosti površine so približne za običajno podnebno območje (računska temperatura –13 °C). Za hladnejša območja upoštevajte 10–15 % manjšo površino za dani izhodiščni izhod.

Ko ste ugotovili, da orientacijski izračun ne zadostuje – kdaj naročiti energetski pregled

Metoda orientacijskega izračuna W/m² je primerna za večino običajnih primerov, vendar ne za vse. V nekaterih situacijah se splača investirati v strokovni izračun toplotnih izgub v skladu s standardom STN EN 12831:

Zgradbe z zgodovinsko konstrukcijo (nasip, beton s peskom, star kamen)
Zgradbe z nenavadno obliko ali veliko površino steklenih površin
Hiše na zelo izpostavljenih legah (hribi, doline z inverzijo, vetrovna mesta)
Projekti, kjer se načrtuje javno financiranje ali subvencija (npr. Zelena za gospodinjstva) – tam je strokovni izračun obvezen
Kombinacija kotla s toplotno črpalko ali sončnimi kolektorji, kjer je natančno dimenzioniranje ključno za ekonomičnost celotnega sistema

Energijski certifikat stavbe, če je na voljo, vsebuje informacije o specifični toplotni potrebi za ogrevanje v kWh/(m²·leto), iz katere se lahko dokaj natančno izračuna potreben izhod kotla.

Izbor moči pri zamenjavi starega kotla – to ni povsem enako

Posebno je zamenjava obstoječega kotla. Kupci se včasih zmotijo, da je dovolj kupiti enako zmogljiv kotel kot je bil stari. To ni vedno pravilno:

Če zamenite plinski kotel 24 kW z električnim, ne morete avtomatično poseči po električnem kotlu 24 kW – plinski kotli so tradicionalno dimenzirani z izrazito večjo rezervo (faktor 1,3–1,5 je bil običajen), ker so cenejši za obratovanje pri višjem izhodu in so to zahtevali kupci. Električni kotel si lahko natančneje dimenzirate, ker vsak dodatni kilovat stane več pri obratovanju in pri električnem varovanju.

Po drugi strani: če stari kotel ni imel dovolj moči in je bil dom hladen, zamenjava z enako močjo ne bo rešila situacije.

Pogosta vprašanja (FAQ)

Za novogradnjo 160 m² je dovolj kotel SLOKOV SL ELEKTRO 10.

Pri resnično nizkoenergetskem standardu (specifična izguba pod 35 W/m²) bi 10 kW kotel teoretično lahko zadostoval: 160 × 35 = 5.600 W = 5,6 kW. Toda če načrtujete ogrevanje sanitarne vode preko kotla, dodajte 3–5 kW in pridete do 9–11 kW. V tem primeru je 10 kW kotel na robu – priporočam SLOKOV SL ELEKTRO 15, kjer boste imeli udobno rezervo tako za sanitarno vodo kot za hladnejše zime. Ne pozabite, da rezerva moči pri električnem kotlu ne pomeni večje porabe – porabi natančno toliko, kolikor je potrebno.

Ali lahko uporabljam SLOKOV SL ELEKTRO 26 za dom, kjer mi izračun znaša 12 kW?

Tehnično je to mogoče, vendar ni idealno. Prevelika velikost (26 kW namesto 12 kW) nepotrebno poveča začetno naložbo v kotel, varovalke in kable. Električni grelci pri regulaciji na nizko moč sicer delujejo v krajših ciklih, vendar to samo po sebi ni velik problem – sodobni kotli imajo stopenjski izhod. Glavni problem je ekonomski: plačujete za moč, ki je nikoli ne boste uporabili, in imate preveliko električno varovalko.

Ker imam hišo v dveh nadstropjih – kako izračunam površino?

Seštejte ogrevano talno površino vseh etaž. Če je pritličje 80 m² in nadstropje 70 m², je ogrevana površina 150 m². V izračun ne vključujte neogrevanih prostorov – garažo, klet, tehnično sobo brez grelnega telesa. Prav tako bodite pozorni na poševne dele podstrešnih prostorov – če je tam grelno telo in se lahko uporablja, upoštevajte le tisti del, kjer je višina stropa vsaj 1,2 m.

Ali lahko kotel SLOKOV 18 kW ogreje hišo, če je izračun 16 kW?

Da, to je celo standardna situacija. Na voljo so moči 10, 15, 18, 23, 26 kW – kotla z močjo 16 kW ni. V takem primeru izberite naslednjo višjo moč, torej 18 kW. Kotel bo večino časa deloval z nižjo močjo kot maksimalna, kar je v redu. Prednost je tudi omenjena rezerva za izjemno mrzle dni ali sanitarno vodo.

Če načrtujete izolacijo hiše čez leto ali dve, ne kupujte manjšega kotla zdaj. Namesto tega izberite kotel, ki bo ustrezal potrebam vaše hiše po izolaciji, da se izognete nepotrebnim stroškom in prilagoditvam v prihodnosti.

To je klasična dilema. Priporočam nakup kotla, ki je primeren za trenutno stanje hiše, in ne podcenjujte prihodnje izolacije (ker se načrti spreminjajo). Čeprav izolacija znatno zmanjša toplotne izgube, bo kotel z višjo močjo »neumrl« – deloval bo le z nižjo močjo. Prednost je, da se pri boljši izolaciji skrajšajo časi delovanja kotla in se zmanjša poraba električne energije. Zamenjava kotla z manjšim po izolaciji redko ekonomsko izplača.

Imam staro hišo, kjer je izračun blizu 24 kW – ali obstaja večji kotel kot SLOKOV SL ELEKTRO 26?

Rad SLOKOV SL ELEKTRO končí pri 26 kW, kar pokriva absolutno večino družinskih hiš na Slovaškem. Če dejansko potrebujete več (npr. večji večnamenski objekt), je treba razmisliti o drugi tehnologiji (toplotna črpalka, kondenzacijski kotel) ali priključitvi dveh električnih kotlov v kaskado – kar je tehnično izvedljivo, vendar zahteva projektno rešitev. Za več informacij o primerjavi z drugimi rešitvami priporočam članek SLOKOV SL ELEKTRO vs druge električne kotle – primerjava.

Ključno je dimenzioniranje moči, ne podrobnosti

Pravilna izbira moči električnega kotla SLOKOV ni le formalni korak pred naročilom – je temelj za to, da vas dom pozimi zanesljivo greje, računi za elektriko so primerni in kotel zdrži leta brez težav. Izračun ni zapleten, vendar zahteva, da poznate osnovne parametre svojega doma: ogrevano površino, starost in stanje toplotne izolacije, geografsko lego in načrtovani način ogrevanja vode.

Če niste prepričani o izračunu, vedno priporočam, da izberete močnejšo stopnjo – rahlo prekomerno delovanje je v praksi precej manj problematično kot premalo delovanje. In ne pozabite preveriti zmogljivosti vaše električne priključne postaje in hišnega razdelilnika pred nakupom, saj lahko ta predstavlja omejujoč dejavnik pri zmogljivejših modelih.

Če niste prepričani o izračunu moči, nam napišite površino, starost in stanje izolacije hiše – z veseljem vam pomagamo pri oceni ustreznega modela.

Imate vprašanje o tej temi?

Ne morete se odločiti ali rešujete konkretno situacijo v vašem gospodinjstvu? Pišite nam – z veseljem vam bomo svetovali.