Kako izbrati oljni radiator – moč, volumen in število rebričkov

Oljni radiator je eden izmed najbolj razširjenih električnih grelnih aparatov na slovenskem trgu. Vidite jih v delovnih sobah, hodnikih, počitniških hišicah, starejših stanovanjih brez centralnega ogrevanja, pa tudi v dobro opremljenih domovih kot rezerva k primarnemu sistemu. Čeprav izgledajo preprosto – v bistvu gre za zaprto posodo napolnjeno z oljem z električnim uporovnim telesom – izbira pravega modela ni nič manj zapletena. Prevelik radiator zavzame prostor in porabi več električne energije, kot je potrebno. Poddimenzioniran prostor ne uspe segrevati in teče na polni moči v nedogled, kar vodi do presenetljivo visokih računov za elektriko.

V tem članku se bomo posvetili vsem ključnim parametrom – moči v kilovatih, volumnu oljne napolnitve, številu rebričkov (lamel), pa tudi konstrukcijskim detajlom, ki odločajo o tem, kako hitro in enakomerno radiator segreva prostor, kako dolgo drži toploto po izklopu in ali se sploh prilega vašemu konkretnemu primeru uporabe. Dodali bomo konkretne primere iz prakse in številke, da boste po branju točno vedeli, kaj iščete.

Kaj dejansko pomeni moč oljnega radiatorja in zakaj je to prvi parameter, ki ga rešujete

Moč se navaja v vatih (W) ali kilovatih (kW) in vam pove, koliko električne energije aparat pretvori v toploto v eni uri. Ker oljni radiatorji delujejo z električnim uporovnim telesom (torej brez kakršnegakoli procesa zgorevanja), je njihova učinkovitost praktično 100 % – vsa električna energija se spremeni v toploto. To je dobra novica: za razliko od kotlov tukaj ne potrebujete računati na izgube v dimniku ali v razdelilcih.

Večina oljnih radiatorjev na trgu se giblje v razponu 500 W do 3 000 W. Najpogosteje prodajane moči so:

• 500 – 800 W – zelo majhni prostori (kopalnica, WC, hodnik, garderoba), ali uporaba samo za dogrevanje že toplega prostora
• 1 000 – 1 200 W – standardna moč za majhne bivalne prostore do 12 – 15 m²
• 1 500 W – najbolj prodajana moč, primerna za prostore 15 – 20 m²
• 2 000 – 2 500 W – večji prostori 20 – 30 m² ali prostori s slabšo izolacijo
• 3 000 W – veliki bivalni prostori, delavnice, počitniške hišice z nizkim standardom toplotne izolacije

Večina modelov ponuja stopenjsko nastavljanje moči – tipično tri stopnje: nizka (polovična), srednja in polna moč. Na primer radiator z nazivno močjo 2 000 W ima lahko stopnje 1 000 W / 1 000 W (obe grelni telesi vzporedno) / 2 000 W. To je pomembno za dnevno delovanje: v večini dni v prehodnem obdobju (jesen, pomlad) nikoli ne boste dosegli polne moči, ker termostat radiator izklopi prej.

Podrobni izračun, koliko vatov točno potrebujete za svojo sobo, najdete v samostojnem članku Kakšno moč oljnega radiatorja potrebujem za svojo sobo – tam so tudi formule in korekcijski faktorji za različne vrste zgradb. Tukaj se bomo osredotočili raje na to, kako moč vpliva na konstrukcijo radiatorja.

Rebrička (lamele) – niso vsi enaki in njihovo število ne zadošča

Rebrička so najbolj opazen vizualni element vsakega oljnega radiatorja. Laik pogosto misli, da več rebričk pomeni boljši radiator – v praksi je to le deloma res. Število rebričk je posledica dveh stvari: celotnega volumna oljne napolnitve in višine nazivne moči. Oba parametra se medsebojno pogojujeta.

Rebrička opravljajo v konstrukciji oljnega radiatorja tri funkcije:

• Toplotni izmenjevalnik – povečujejo skupno površino, s katere se toplota oddaja okoliškemu zraku. Vsako rebro ima dve aktivni površini (leva in desna stena), plus zgornji in spodnji rob.
• Toplotni zbiralnik – v notranjosti vsakega rebra je olje, ki akumulira toplotno energijo. Več rebričk = večji skupni volumen olja = daljši čas dogrevanja po izklopu.
• Konvekcijski kanali – razmiki med rebri ustvarjajo naravne konvekcijske kanale: hladen zrak vstopa od spodaj, topel izstopa od zgoraj. Širina razmika (običajno 20 – 30 mm) vpliva na intenzivnost konvekcije.

Običajna števila rebričk za običajne moči so videti takole: radiatorji z močjo 700 – 1 000 W imajo običajno 5 do 9 rebričk, 1 500 W modeli 9 – 11 rebričk in 2 000 – 2 500 W radiatorji 11 – 15 rebričk. Vendar to ni trdna norma – nekateri proizvajalci gradijo radiatorje z debelejšimi rebri (večji volumen olja v vsakem rebru), drugi s tankimi in številnimi (večja površina, vendar manjši volumen). Oba pristopa imata svoje prednosti.

Gosti vs. tanki rebri – kaj to spremeni v praksi

Gosti rebri s večjim volumnom olja v vsakem rebru pomenijo, da ima radiator izrazito večji toplotni zbiralnik. Po izklopu dlje časa oddaja toploto – v praksi govorimo o 30 – 60 minutah učinkovitega dogrevanja po odklopu od omrežja. To je prednost, če ga programirate z časovnikom – lahko ga izklopite 30 – 40 minut pred tem, ko želite, da se prostor ohladi, in tako prihranite električno energijo.

Tanki rebri (ploskejši profili) zagotavljajo hitrejše ogrevanje. Olje v tankih rebrih se hitreje segreje, zato radiator prej doseže delovno temperaturo. Pomanjkljivost je manjši toplotni zbiralnik – po izklopu toploto oddaja hitreje.

Za dolgoročno neprekinjeno ogrevanje (npr. spalnica, kjer je radiator vklopljen celo noč) je boljši model z večjim volumnom olja. Za prostore, kjer se greje kratkotrajno in želite hiter učinek (garaža, delovna soba, kjer sedite le nekaj ur), so primernejši modeli s tankimi lamelami in manjšo akumulacijo.

Volumen oljne napolnitve – ključen, a redko naveden parameter

Volumen olja v oljnem radiatorju je parameter, ki ga večina proizvajalcev v tehnični specifikaciji ne navede neposredno. Morate ga izpeljati iz teže aparata ali ga zahtevati od proizvajalca. Zakaj je to pomembno? Ker volumen olja neposredno določa toplotno vztrajnost – torej, kako dolgo radiator drži toploto in kako hitro reagira na ukaze termostata.

Mineralno olje ima specifično toploto okoli 1,8 – 2,0 kJ/(kg·K). Voda ima specifično toploto 4,18 kJ/(kg·K) – torej olje ima manjšo toplotno kapaciteto kot voda, vendar glede na zrak (specifična toplota le 1,006 kJ/(kg·K)) je ogromen zbiralnik. Gostota mineralnega olja je okoli 850 – 900 kg/m³.

Praktičen primer: Radiator z napolnitvijo 1,5 litra olja (običajni manjši modeli) in 7 rebri ima pri temperaturi 60 °C približno 120 – 150 kJ toplotne energije glede na temperaturo okolice 20 °C. To zadošča, da prostor ohrani toplo še nadaljnjih 15 – 25 minut. Velik radiator s 3 litri olja v 13 rebrih pri enakih pogojih drži toploto 40 – 60 minut po izklopu.

Teža radiatorja vam razkrije, koliko olja vsebuje. Elektromehanski del (pločevina, motor termostata, kabel) tehta tipično 3 – 5 kg neodvisno od moči. Torej, če 1 500 W radiator tehta 8 kg, ima približno 3 – 4 kg = 3,5 – 4,5 litra olja. Če tehta le 5,5 kg, ima le 0,5 – 1,5 litra olja – kar je izrazito manj.

Velikost in fizični parametri – kaj se prilega in kaj ne

Oljni radiatorji se standardno proizvajajo v dveh višinskih različicah: klasična višina okoli 60 – 65 cm in nizki (ali „horizontalni”) modeli z višino 30 – 40 cm, namenjeni za montažo pod okno ali pod delovno ploščo.

Dolžina je odvisna od števila rebričk. Eno rebro (vključno z razmikom pred njim) zavzame tipično 45 – 60 mm. Torej:

• 7-rebrov radiator: cca 35 – 45 cm v dolžino
• 9-rebrov: cca 45 – 55 cm
• 11-rebrov: cca 55 – 66 cm
• 13-rebrov: cca 62 – 78 cm
• 15-rebrov: cca 70 – 90 cm

Globina (širina enega rebra) je običajno 10 – 14 cm. Večina radiatorjev se giblje na nogah z skupno globino vključno s podstavki okoli 18 – 22 cm.

Praktična opomba iz prakse: kupci podcenjujejo mere. Naročijo 2 000 W radiator z 13 rebri in nato ugotovijo, da se ne prilega med posteljo in omaro, ali blokira vrata. Pred nakupom vedno izmerite razpoložljiv prostor in primerjajte z merami v tehnični specifikaciji – dolžina, višina in globina.

Nizki ploski (slim) modeli

Posebna kategorija so t.i. slim ali ploski oljni radiatorji. Imajo višino 30 – 40 cm, vendar več rebričk (da kompenzirajo manjšo površino vsakega rebra). Primeren za montažo pod okno kot zamenjava za radiatorje centralnega ogrevanja – estetsko so prijetnejši, ne ovirajo pogleda skozi okno in konvekcija zraka pri oknu je učinkovitejša (okno je najhladnejša površina v sobi, topel zrak iz slim radiatorja tvori toplotno zaveso).

Slabost slim modelov: manjši volumen olja na enoto moči, torej manjša toplotna vztrajnost. Ti modeli se segrevajo in ohlajajo hitreje, kar je prednost za kratko ogrevanje, vendar slabost za nočno ogrevanje.

Stopnje moči in preklapljanje – zakaj tri stopnje ne zadoščajo za vsakogar

Standardni oljni radiator ima dve odporni elementi (eno ali dve grelni telesi) in preklopnik s tremi položaji:

• Stopenjska 1: samo prvo telo (npr. 1 000 W)
• Stopenjska 2: samo drugo telo (npr. 1 000 W)
• Stopenjska 3 (polna moč): obe telesi hkrati (2 000 W)

Nekateri cenejši modeli imajo le dve poziciji (1 000 W in 2 000 W) ali celo eno (samo polna moč, brez regulacije). Te se je treba izogniti – brez možnosti zmanjšanja moči ni dobro obvladljivo poraba niti udobje.

Prémični modeli ponujajo elektronsko regulacijo z PWM ali analogno regulacijo v odstotkih (npr. 10 %, 25 %, 50 %, 75 %, 100 % moči). Ti modeli reagirajo mnogo natančneje na ukaze termostata in vzdržujejo konstanto temperaturo v sobi, kar zmanjša porabo električne energije za 10 – 20 % v primerjavi s preprostim ON/OFF preklopom.

Termostat – mehanski vs. elektronski in njegov vpliv na natančnost

Termostat je srce vsakega oljnega radiatorja z vidika obratovalne ekonomije. Odloča o tem, kdaj se radiator vklopi in izklopi, in tako neposredno vpliva na porabo električne energije in udobje.

Mehanski (bimetalni) termostat je preprost, poceni in zanesljiv. Pomanjkljivost: njegova natančnost je nizka. Histeréza (razlika med temperaturo vklopa in izklopa) lahko znaša celo 3 – 5 °C. Če ga nastavite na 21 °C, se radiator v resnici vklopi pri 18 °C in izklopi pri 23 °C. Temperatura v sobi niha v tem razponu. Na čepih mehanskih termostatov ni niti dejanske meritve – simboli od zvezde (najnižja) do sonca (najvišja) le orientacijsko kažejo relativno lego.

Elektronski digitalni termostat (prisoten v sodobnejših modelih) ima histerezo 0,5 – 1 °C. Temperaturo lahko nastavite na konkretno vrednost (npr. 20,5 °C) in radiator jo dejansko drži. Poleg udobja to pomeni tudi prihranek električne energije – radiator ne pregreva prostora na nepotrebno visoko temperaturo.

Pravilo iz prakse: vsak 1 °C nepotrebnega pregrevanja prostora poveča porabo električne energije za cca 5 – 7 %. Mehanski termostat vas torej lahko stane 15 – 25 % več električne energije v primerjavi z elektronskim, če vaš radiator deluje dlje časa.

Več o varnostnih funkcijah termostata in zaščiti pred pregrevanjem najdete v članku Varnost oljnih radiatorjev – pregrevanje, termostat in zaščitne funkcije.

Časovnik in programiranje – zakaj je to ključno za porabo

Sodobni oljni radiatorji imajo mehanske ali elektronske časovnike. Mehanski vrtljivi časovnik (24-urni kolut) vam omogoča nastavitev, v katerih urah naj radiator deluje. Elektronski tedenski programatorji omogočajo različne programe za vsak dan, kar je pri ogrevanju delovnih prostorov (ogrevanje samo v delovnih dneh) ali otroških sob (ogrevanje samo med dnevom in zjutraj) izrazita prednost.

Konkretni primer iz prakse: delovna soba 12 m², kjer kupec sedi od 8:00 do 17:00. S tedenskim programatorjem smo nastavili predogrevanje od 7:30 (radiator 1 500 W), delovanje čez dan s temperaturo 21 °C in izklop ob 17:00. Med vikendi je radiator deloval le v soboto dopoldne. Rezultat: poraba za 35 % nižja v primerjavi s situacijo, ko ga je kupec vklopil ročno in „pozabil“ izklopiti.

Podrobno navodilo za delo z različnimi vrstami časovnikov najdete v članku Nastavitev in programiranje časovnika na oljnem radiatorju.

Prenosljivost, kolesca in montaža – praktični detajli, ki se jih splača rešiti vnaprej

Oljni radiatorji so večinoma prenosni aparati – stojijo na kolesih, ni jih treba montirati na steno in priključiti je treba le v običajno vtičnico 230 V/16 A. To je velika prednost v primerjavi s trdno vgrajenimi konvektorji ali keramičnimi ploščami.

Kljub temu obstajajo modeli namenjeni za montažo na steno (wall-mounted), kar ima smisel v kopalnicah (kjer bi prostostoječi aparat predstavljal varnostno tveganje) ali v otroških sobah (otrok ga ne more prevrniti). Pri montaži na steno je pomembno upoštevati minimalne razdalje od okoliških predmetov – običajno 20 cm od bočnih sten in najmanj 30 cm nad tlemi. Več o tem najdete v članku Montaža in namestitev oljnega radiatorja – kaj je treba vedeti pred priključitvijo.

Kakovost koles je podcenjena stvar. Poceni modeli imajo plastična kolesa, ki se po enem ali dveh letih zlomijo – radiator se potem nagiba in termostat z toplotno varovalko, ki so občutljivi na naklon, lahko delujejo nezanesljivo. Boljši modeli imajo jeklena ali gumirana kolesa z zavoro, kar cenijo družine z majhnimi otroki.

Varnostne funkcije – kaj mora imeti vsak dober radiator

Oljni radiator ni nevaren aparat, vendar so nekatere varnostne funkcije absolutna nuja. Pred nakupom preverite, ali ima model, ki ga izbirate:

• Toplotno varovalko (TCO – Thermal Cut Out) – enojno ali ponastavljivo napravo, ki ob prekoračitvi najvišje dovoljene temperature trajno odklopi radiator od omrežja. Nekateri modeli imajo samodejno ponastavljivo TCO, drugi ročno (treba pritisniti gumb za luknjo na dnu telesa). Ročna TCO je varnejša – če se sproži, ne vklapljajte radiatorja brez ugotovitve vzroka.
• Zaščito pred prevrnitvijo – senzor (običajno kroglični stikal), ki radiator samodejno izklopi, če se nagne ali prevrne. Obvezna za vsak model, kjer obstaja nevarnost stika z otroki ali hišnimi ljubljenčki.
• Zaščito pred pregrevanjem ohišja – termostat za maksimalno temperaturo površine, drugačen od prostorskega termostata. Preprečuje, da bi se površina segrela nad 85 – 95 °C (kar bi lahko povzročilo opekline pri dotiku).
• CE in varnostno certificiranje – preverite, ali ima izdelek ustrezne certifikate za evropski trg.

Hrupnost – pokanje pri segrevanju in kaj z njim

Ena od značilnih lastnosti oljnih radiatorjev je pokanje pri segrevanju. Nastane zaradi toplotnega raztezanja kovine – pločevina se pri segrevanju razteza in pri ohlajanju krči, kar se kaže kot pokanje ali poki. Ne gre za napako, temveč za fizikalni pojav. Intenziteta je odvisna od konstrukcije (debelina pločevine, način varjenja) in je izrazitejša pri novem radiatorju – po nekaj ciklih segrevanja/ohlajanja se konstrukcija „usede“ in pokanje se zmanjša.

Če radiator pokriva tudi po več ciklih ogrevanja/ohlajanja ali oddaja neobičajne bobneče zvoke, lahko to nakazuje na težavo z oljno napolnitvijo (zračne mehurčke) ali mehansko napako. Več o okvarah si lahko preberete v članku Zakaj oljni radiator ne greje, pokanja ali se izklopi – pogoste okvare.

Oljni radiator vs. druge vrste električnih grelnikov – kje izstopa in kje zaostaja

Ko primerjamo oljni radiator s konvektorskim grelnikom ali keramičnim panelom, ima vsak tip svoje prednosti:

• Oljni radiator: počasnejše segrevanje (10 – 30 minut do doseganja delovne temperature), vendar tiho, brez prahu, daljši dogrevanje po izklopu, primerno za dolgoročno ogrevanje
• Konvektorski grelnik: hitrejše segrevanje (2 – 5 minut), kompaktno, lažje, vendar večji premik zraka in prahu, hitrejše ohlajanje po izklopu
• Keramični (PTC) panel: zelo hitro segrevanje, kompaktno, vendar manjša moč in krajše dogrevanje

Podrobnejšo primerjavo najdete v članku Oljni vs. konvektorski radiator – kateri tip greje bolje in ceneje.

Kako si pravilno sestaviti izbor – korak za korakom

Na podlagi vsega zgoraj navedenega si sestavite izbor tako:

1. Izmerite prostor – površina v m², višina stropa, število oken, orientacija, leto izgradnje/izolacija
2. Določite potrebno moč – okvirno 60 – 100 W/m² za standardne stanovanja, 100 – 150 W/m² za starejše hiše brez izolacije ali počitniške hišice. Podrobnejši postopek v članku Kakšno moč oljnega radiatorja potrebujem za svojo sobo.
3. Odločite se, kakšna je uporaba – kratkotrajna (delovna soba, garaža) → manjši volumen olja, hitrejše segrevanje; dolgoročna ali nočna (spalnica, dnevna soba) → večji volumen olja, boljši termostat
4. Izmerite razpoložljiv prostor – in primerjajte z merami izbranega modela (dolžina, višina, globina)
5. Preverite varnostne funkcije – TCO, zaščita pred prevrnitvijo, certificiranje
6. Odločite se, kakšen termostat želite – mehanski (cenejši, manj natančen) ali elektronski z digitalnim zaslonom in programatorjem
7. Primerjajte garancije in servis – oljni radiator mora imeti garancijsko dobo najmanj 2 leti (zakonska garancija), premijske znamke ponujajo 3 – 5 let

Celoten asortiman oljnih radiatorjev, ki so na zalogi, najdete na strani kategorije oljnih radiatorjev – modeli so razvrščeni po moči in je pri njih navedeno tudi teža, iz katere si lahko izpeljete volumen napolnitve.

Najpogostejše napake pri izbiri oljnega radiatorja

Iz prakse desetine kupcev ponovijo iste napake. Tukaj so tiste najpogostejše, da se jim boste izognili:

• Izbor glede na najnižjo ceno – najcenejši modeli imajo eno stopnjo moči, mehanski termostat z veliko histerezo in brez programatorja. Prihranek pri nakupu se izgubi v nekaj mesecih zaradi nepotrebno višje porabe električne energije.
• Ignoriranje mer – kupec naroči 2 500 W radiator, ki ima 15 rebričk in dolžino 85 cm, nato pa se čudi, da se ne prilega.
• Prevrednotenje moči – večja moč ne pomeni vedno boljšega ogrevanja. Če je radiator izrazito prevelik, termostat ga bo izklopil zelo hitro in bo cikloval on/off zelo pogosto, kar skrajša življenjsko dobo termostata in poveča porabo.
• Uporaba v neprimernih prostorih – oljni radiator ni primeren za vlažne prostore (kopalnica, savna), razen če ima ustrezno zaščito (IP24 ali višje). Standardni modeli so za suhe prostore.
• Pokrivanje radiatorja – nikoli ne pokrivajte radiatorja z oblačili, tkaninami ali dekoracijami. Omejevanje konvekcije lahko vodi do pregrevanja in sprožitve TCO, v hujšem primeru do požara.

Pogosta vprašanja (FAQ)

Koliko rebričk potrebujem za sobo 20 m²?

Za sobo 20 m² v standardno izolirani hiši potrebujete moč okoli 1 200 – 1 600 W. To ustreza oljnemu radiatorju z 9 – 11 rebri. Če je soba vogalna, ima veliko oken ali gre za starejšo hišo brez izolacije, izberite 11-rebrov model z močjo 1 500 – 2 000 W. Samo število rebričk vam ne zadošča – vedno sledite nazivni moči v tehnični specifikaciji.

Ali je večji volumen olja vedno prednost?

Ne vedno. Večji volumen olja pomeni daljši čas zagona (radiator se segreje kasneje) in večjo težo (težje premikanje). Za kratkotrajno ogrevanje (delovna soba, kjer preživite le nekaj ur dnevno) je prednostni model z manjšim volumnom olja, ki se hitreje segreje. Za trajno nočno ogrevanje spalnice je večji volumen prednost – boljša toplotna vztrajnost in stabilnejša temperatura v sobi.

Ali lahko oljni radiator pustim vklopljen čez noč?

Da, oljni radiatorji so zasnovani za neprekinjeno delovanje in z delujočim termostatom, TCO in zaščito pred prevrnitvijo je to varno. Priporočamo pa nastavitev nočne (nižje) temperature s programabilnim termostatom – spanje je kakovostnejše pri 17 – 18 °C kot pri dnevnih 21 °C, hkrati pa prihranite 15 – 20 % električne energije za noč.

Ali se splača kupiti oljni radiator z močjo 3 000 W?

Samo takrat, če imate res veliko sobo (nad 30 m²) ali prostor z izrazito toplotno izgubo (počitniška hišica brez izolacije, delavnica, skladišče). Za običajne hiše je 3 000 W prevelika – termostat ga bo cikloval zelo pogosto in ne bo zagotovil boljšega toplotnega udobja kot 1 500 W model primerne velikosti. Poleg tega 3 000 W zahteva varovalko najmanj 16 A na ločenem tokokrogu, kar v starejših hišah morda ni izpolnjeno.

Kako vem, da sem izbral pravo velikost radiatorja?

Dobra dimenzionirana oljna radiatorja pri mrzlem zimskem dnevu večino časa deluje na polni ali zmerno na srednji moči, da vzdržuje želeno temperaturo. Če deluje neprekinjeno na polni moči in temperatura v sobi niti ne doseže želene vrednosti, je poddimenzioniran. Če se termostat vklopi in izklopi vsakih 5 – 10 minut in je soba vedno dovolj topla, je moč primerna ali rahlo prevelika (kar je sprejemljivo).

Kaj storiti, če se stari radiator ne prilega na običajen prostor, nov model z enako močjo pa je izrazito daljši?

Proizvajalci se s časom spreminjajo in konstrukcije se razlikujejo. Če iščete zamenjavo za star 9-rebrov radiator, lahko nov model z enako močjo ima drugačno (nižje ali višje) število rebričk – odvisno od debeline in volumna posameznega rebra. Rešite to tako, da primerjate fizične mere (dolžino) neposredno v tehnični specifikaciji novega modela, ne pa števila rebričk. Če se večji model ne prilega, razmislite o slim (nizkem) variantu z enako močjo, ki je običajno krajši pri ohranjanju moči.

Zaključek – na kaj je treba paziti pri izbiri

Izbor oljnega radiatorja se na prvi pogled zdi preprost – moč, cena in to je to. V resnici je pomembno upoštevati tudi volumen oljne napolnitve (vidno skozi težo), število in tip rebričk, kakovost termostata, razpoložljivost stopenj moči in fizične mere. Vsak od teh parametrov vpliva na to, kako se bo radiator obnašal v vaši konkretni sobi, kako dolgo bo trajal in koliko električne energije bo porabil v ogrevalni sezoni.

Dober oljni radiator z elektronskim termostatom, tedenskim programatorjem in tremi stopnjami moči, pravilno dimenzioniran za dano sobo, lahko v ogrevalni sezoni (5 – 6 mesecev) prihrani več deset evrov v primerjavi z cenejšim modelom z mehanskim termostatom brez programatorja. In to ne štejemo daljše življenjske dobe bolje izdelane konstrukcije.

Če si želite prebrati več o tem, kako oljne radiatorje primerjati z vidika dolgoročne ekonomije in kdaj je boljše poseči po drugih vrstah ogrevanja, priporočamo članek Oljni radiator kot trajno ali dopolnilno ogrevanje – kdaj se splača. Odgovore na dodatna praktična vprašanja najdete tudi v sekciji Pogosta vprašanja o oljnih radiatorjih.