Atmosferski vs. turbo kotel v kompletu – kakšna je razlika

Izdelke še vedno pripravljamo.

Lahko pa si ogledate tudi druge kategorije.

Atmosferski vs. turbo kotel v sestavi – kakšna je dejanska razlika in na čem je odvisna izbira

Ko ste kupec, ki želi komplet kotla in rezervoarja, je eno prvih vprašanj, ki vam jih moram zastaviti: »Kakšen dimnik imate in kje stoji kotel?« Odgovor na to vprašanje v veliki meri odloča, ali bomo izbrali atmosferski ali turbo kotel. Ne gre le za tehnično podrobnost – to je osnovna gradbena zahteva, ki bo vplivala na montažo, delovanje in varnost celotne sestave za desetletja.

V tem članku bomo razpravljali o obeh vrstah kotlov od osnov: kako delujejo, v čem se razlikujejo, kje ima vsak od njih dejanske prednosti in kaj to pomeni konkretno pri sestavah kotlov in rezervoarjev, torej pri sistemih, kjer kotel ogreva ne samo ogrevalni krog, ampak tudi toplo vodo v rezervoarju. Če ste na začetku izbire, priporočam, da si ogledate naš članek Kako izbrati sestavo kotla in rezervoarja – na kaj paziti, kjer je ta problematika umeščena v širši kontekst.

Atmosferski kotel je vrsta kotla, ki deluje na principu naravnega vleka. V njem se gorivo (običajno plin ali olje) vžge v zgorevalni komori, pri čemer se sprošča toplota, ki se nato prenese na vodo v toplotnem izmenjevalcu. Ker je zgorevalna komora odprta, se dimni plini, ki nastanejo pri gorenju, prosto dvigajo skozi dimnik zaradi naravnega vleka, ki ga ustvarja razlika v gostoti hladnega in toplega zraka. Ta proces ne zahteva dodatnega ventilatorja ali črpalke za odvod dimnih plinov. Atmosferski kotli so znani po svoji zanesljivosti, nizki porabi energije in enostavni vzdrževanju.

Atmosferski plinski kotel kuri plin v odprtem zgorevalnem prostoru, ki je zračno povezan s prostorom kotlovnice. Zrak za gorenje si kotel jemlje neposredno iz prostora, v katerem je nameščen. Izgorevine odvaja naravni dimniški vlečni učinek – torej brez ventilatorja. Načelo je enako kot pri starih pečeh: toplejši zrak se dviga navzgor in z dimniškim vlekom odhaja ven.

Z tega izhajajo dve ključni gradbeni zahtevi: prvič, kotlovnica mora biti dobro prezračena (dovod svežega zraka je pogoj za varno delovanje), drugič, mora obstajati funkcionalen dimnik z zadostnim vlekom. Oba dejavnika sta v praksi manj problematična v družinskih hišah s samostojno kotlovnico, kjer dimnik obstaja iz starega kotla na trda goriva ali iz predhodne plinske naprave.

Atmosferski kotli imajo dolgo zgodovino zanesljivosti in sorazmerno preprosto konstrukcijo. Ker nimajo ventilatorja, so tišji in manj nagnjeni k mehanskim okvaram, povezanim s premičnimi deli. Servis je običajno tudi preprostejši in cenejši. Po drugi strani pa so odvisni od kakovosti dimniškega vleka – če je vleka šibka (npr. zaradi nizke zunanje temperature, slabo zasnovanega dimnika ali zamašitve), lahko pride do težav pri delovanju kotla ali celo do povratnega vleka dimnih plinov v prostor, kar predstavlja varnostno tveganje.

Turbo kotol (kotol s zatvoreno zgorevalno komoro) je vrsta kotla, ki ima zaprto zgorevalno komoro, v kateri se gorivo (običajno plin ali olje) vžge s pomočjo ventilatorja, ki dovaja zrak za zgorevanje. Ta sistem omogoča bolj učinkovito in čistejše zgorevanje, saj se dimni plini ne mešajo neposredno z zrakom v prostoru, temveč se odvajajo skozi dimnik. Takšni kotli so običajno bolj energetsko učinkoviti in primerni za sodobne ogrevalne sisteme.

Turbo kotel – pravilnejši strokovni izraz je kotel s zaprto zgorevalno komoro in prisilnim odvodom dimnih plinov – deluje na povsem drugačnem principu. Zgorevalna komora je hermetično zaprta in zrak za zgorevanje si kotel dovaja od zunaj, skozi posebno koaksialno cev (zunaj-noter) ali skozi ločene cevi. Dimni plini se aktivno odvajajo s pomočjo ventilatorja, prav tako skozi zunanji plašč stavbe ali skozi jašek. Rezultat je sistem, ki je popolnoma neodvisen od zraka v prostoru.

To ima daljnosežne posledice za namestitev: turbo kotel lahko stoji tudi v zaprtem prostoru brez prezračevanja, v tehnični sobi, v omari, celo v majhni shrambi – če je rešeno dovajanje zraka in odvod dimnih plinov skozi fasado ali streho. V praksi ga vidimo tudi na hodnikih stanovanj ali v kopalnicah, kar pri atmosferskem kotlu ni mogoče.

Ventilator v turbo kotlu dodatno omogoča natančnejše upravljanje procesa zgorevanja in temperature dimnih plinov. V kombinaciji s sodobno regulacijo to zagotavlja višji izkoristek in fleksibilnost pri modulaciji moči. Prav zato je večina novih kondenzacijskih kotlov konstrukcijsko turbo – čeprav je treba poudariti, da ni vsak turbo kotel kondenzacijski. Turbo in atmosferski sta le načina dovoda zraka in odvoda dimnih plinov, ne pa tip toplotnega izmenjevalca.

Pri sestavi kotla in rezervoarja se te razlike konkretno kažejo v naslednjem: 1. Izraz za rezervoar: V slovenščini se uporablja izraz "rezervoar", medtem ko je v slovenščini ustrezni izraz "zbiralnik". 2. Izraz za kotel: V slovenščini se uporablja izraz "kotel", medtem ko je v slovenščini ustrezni izraz "kotlovnica". 3. Izraz za povezavo: V slovenščini se za povezavo uporablja izraz "povezava", medtem ko je v slovenščini ustrezni izraz "povezava". 4. Izraz za regulacijo: V slovenščini se za regulacijo uporablja izraz "regulacija", medtem ko je v slovenščini ustrezni izraz "regulacija". 5. Izraz za vzdrževanje: V slovenščini se za vzdrževanje uporablja izraz "vzdrževanje", medtem ko je v slovenščini ustrezni izraz "vzdrževanje". Te razlike se lahko pojavijo tudi v drugih delih sestave, vendar so zgoraj navedeni primeri najbolj očitni.

Kompletna sestava kotla in hranilnika tople vode je sistem, kjer kotel opravlja dve nalogi hkrati: ogreva vodo v ogrevalnem krogu in hkrati ogreva vodo v hranilniku tople vode (TÚV) preko izmenjevalca. Hranilnik je večji, bočni ali stojalni in je hidravlično in regulacijsko povezan s kotlom.

Z vidika osnovne funkcije ni važno, ali je kotel atmosferski ali turbo – oba lahko enako dobro ogrejeta rezervoar, če sta pravilno dimenzionirana. Razlika se pokaže v drugih stvareh:

Mesto postavitve v stavbi: Turbo kotla lahko postavite praktično kamorkoli, kjer je mogoče izvesti koaksialno cev skozi steno. Atmosferski kotel nujno potrebuje dimnik in prezračevanje kotlovnice – to omejuje možnosti postavitve in tudi velikost ter obliko rezervoarja, ki ga namestite zraven.
Vrsta odvod dimnih plinov: Atmosferski kotel zahteva dimniški jašek z zadostnim vlekom. To v praksi pomeni bodisi obstoječi dimnik (npr. po plinskem kotlu s sivim vložkom) bodisi nov dimniški sistem. Turbo kotel vodi dimne pline skozi lastno cev, pri čemer dimniški jašek ni vedno nujen – lahko pa se uporabi, če je na voljo.
Varnostni predpisi: Za atmosferski kotel veljajo strogi standardi glede prezračevanja prostora (minimalni dovod zraka je natančno določen v STN in veljavnih predpisih). Za turbo kotel so te zahteve bistveno manj stroge, kar močno olajša načrtovanje kotlovnice.
Hrupnost: Atmosferski kotel je med delovanjem običajno tišji, ker nima ventilatorja. Turbo kotel oddaja pri delovanju ventilatorja značilen zvok, kar je lahko pomembno, če je rezervoar nameščen v bližini bivalnega prostora.

Kompleti z atmosferskimi kotli – kje jih vidimo v praksi

V praksi se atmosferski kotli v sestavah s rezervoarjem najpogosteje pojavljajo tam, kjer obstaja originalna dimniška šachta iz starejše inštalacije in se kupec odloči za ekonomsko možnost brez potrebe prenove odvoda dimnih plinov. Vidimo jih v podeželskih družinskih hišah, kjer je kotlovnica v kleti z neposrednim izhodom na dimnik, ali v starejših stavbah, kjer so dimniki dimenzionirani natančno za ta tip kotla.

Primer sodobnega atmosferskega kompleta je Vaillant atmoTEC plus VU CZ/SK 200/3-5 + VIH CK 70 – stenski atmosferski kotel Vaillant v kombinaciji s hranilnikom VIH CK 70 s prostornino 70 litrov. Ta tip kompleta je primeren ravno za hiše z dimnikom, kjer želi kupec zanesljiv, preverjen komplet brez nepotrebne kompleksnosti. Kotel atmoTEC plus je stenski, kar prihrani prostor na tleh, hranilnik stoji zraven njega. Moč 20 kW je standard za družinske hiše do približno 150 m².

Za starejšo hišo iz 90. let, ki je prvotno imela plinski kotel JUNKERS na dimnik, je idealna atmosferska sestava. Dimnik je zidani, premer 150 mm, vleka deluje brez težav. Ker želi stranka posodobiti sestavo in dodati rezervoar 120 litrov, ni potrebno vlagati v nov sistem odvodov dimnih plinov, saj dimnik izpolnjuje vse pogoje, prezračevanje kotlovnice pa je že rešeno.

Pri izbiri atmosferskega kotla je pomembna tudi enostavnost servisa. Manj komponent pomeni manj možnih okvar. Ventilator, ki je v turbo kotlu najpogosteje zamenljiv del, tukaj preprosto ni. To bodo cenili kupci, ki dajejo prednost dolgoročni zanesljivosti pred maksimalno tehnično dovršenostjo.

Kompleti s turbo kotli – kje so na svojem mestu

Turbo kotli prevladujejo v novih stavbah in pri prenovah, kjer dimniška škatla bodisi ne obstaja, je neustrezna ali pa želi kupec kotel namestiti na drugo mesto kot tradicionalna kotlovnica. To so situacije, ko atmosferskega kotla preprosto ni mogoče namestiti brez bistvenih gradbenih sprememb.

Primer tega je Vaillant turboTEC plus VU CZ/SK 202/3-5 + VIH CK 70 – kompaktna stenska sestava s turbo kotlom in rezervoarjem 70 litrov, idealna za manjše hiše ali stanovanja z lastnim ogrevanjem. Koaksialni odvod dimnih plinov se izvede skozi fasado (vodoravno) ali skozi streho (navpično), brez potrebe po dimniškem jašku. Rezervoar VIH CK 70 je primeren za 2-3 osebe, kar je pravi obseg za stanovanja ali manjše družinske hiše.

Če potrebujete večji rezervoar, je primerna sestava Vaillant turboTEC plus VU CZ/SK 202/3-5 + VIH R 120 s prostornino 120 litrov, primerna za družine 4-5 oseb. Večji rezervoar zahteva natančno hidravlično povezavo in pravilno nastavitev časa ogrevanja – več o tej temi najdete v članku Pravilno dimenzioniranje moči kotla glede na prostornino rezervoarja.

Obe kompleti iz Protherm portfelja sta vredni omembe: Protherm Aqua Complet Panther 25KOO + FE 120 BM je različica z odprto zgorevalno komoro – torej atmosferska. Po drugi strani pa je Protherm Aqua Complet Panther 25KTO + FE 120 BM turboversija s zaprto komoro. Oba kompleta imata rezervoar FE 120 BM s prostornino 120 litrov in moč kotla 25 kW, kar je primerna kombinacija za družinske hiše s 4-5 osebami. Razlika je torej v tipu zgorevalne komore in odvodu dimnih plinov – KOO = odprta komora (atmosferska), KTO = zaprta komora (turbo).

Dimnik – tehnične zahteve in dejanske težave na terenu

To je verjetno najpomembnejša praktična tema, ki odloča o izbiri v veliki večini primerov. Atmosferski kotel zahteva dimnik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

Dovoljno učinkovit presek (za kotle do 24 kW običajno najmanj 130–150 mm svetlost, odvisno od posameznega proizvajalca in standardov)
Najmanjša višina dimnika od ustja gorilnika (običajno vsaj 4–5 metrov) za zagotovitev vleka
Dimnik mora biti opremljen s certificirano vložko iz nerjaveče jekla, keramike ali plastike (za kondenzacijske tipe) – surov zidani dimnik brez vložke ne zadostuje
Temperatura dimnih plinov na izstopu iz dimnika mora biti zadostna za vzdrževanje vleka – pri nizkotemperaturnih kotlih je to lahko težava, če dimnik ni primerno izoliran.

V praksi se dogajajo situacije, ko ima kupec dimnik, vendar ni primeren – na primer zaradi kondenzacije v dimniku, preozek prerez ali je dimnik skupen za več kotlov. V takem primeru se tudi kupec z prvotno načrtovanim atmosferskim kompletom na koncu odloči za turbo, saj bi obnova dimnika stala več kot razlika v ceni kotla.

Pri turbo kotlih je situacija enostavnejša, vendar ima tudi svoje pravila. Koaksialna cev premera 60/100 mm ali 80/125 mm (odvisno od moči kotla in dolžine trase) se lahko vodi vodoravno skozi steno ven (največja dolžina običajno 3–5 metrov pri 60/100 mm, za vsako koleno se prišteva upor), ali navpično skozi streho. Pri dolgih trasah (npr. ko je kotel globoko v hiši in fasada daleč) je potrebno uporabiti cevi 80/125 mm ali razmisliti o rešitvi s šachtami. Več o postopku montaže najdete v članku Kako povezati kotel s hranilnikom – postopek montaže.

Učinkovitost in obratovalni stroški – je res razlika?

To je vprašanje, ki ga kupci pogosto postavljajo: »Ali je turbo kotel varčnejši?« Odgovor ni enoznačen, saj je odvisen od posameznih modelov, ne od samega načela dovoda zraka.

Samo dejstvo, da je kotel turbo, ne določa njegove učinkovitosti. Učinkovitost je odvisna predvsem od tega, ali je kotel kondenzacijski ali ne. Kondenzacijski kotel uporablja tudi latentno toploto v dimnih plinih (kondenzacija vodne pare), kar poveča učinkovitost na 95–109 % (glede na kurilno vrednost goriva). Nekondenzacijski kotli – bodisi atmosferski ali turbo – običajno dosegajo 85–93 %.

V praksi to torej pomeni:

Atmosferski nekondenzacijski kotel (npr. Vaillant atmoTEC plus) – izkoristek okoli 90–92 %
Turbo nekondenzacijski kotel (npr. Vaillant turboTEC plus) – izkoristek okoli 91–93 %
Turbo kondenzacijski kotel – izkoristek 100–109 %

Razlika med atmosferskim in turbo nekondenzacijskim kotlom je v učinkovitosti minimalna in se v praksi na letnih stroških pokaže le marginalno. Če želite resnično prihraniti pri gorivu, je odločilni korak prehod na kondenzacijski kotel – ne sprememba iz atmosferskega na turbo v okviru iste (nekondenzacijske) kategorije.

Montaža sestave – kako tip kotla vpliva na delo inštalaterja

Z vidika montaže sestave kotla in rezervoarja velja, da je osnovni hidravlični krog enak za oba tipa kotlov. Rezervoar je priključen preko obtočne črpalke, regulacija ogrevanja rezervoarja poteka preko termostata rezervoarja in logike kotla. Temperatura ogrevanja rezervoarja se nastavi na kotlu ali regulatorju.

Razlika pri montaži je predvsem v delu dimnih plinov:

Atmosferski kotel: inštalater mora priključiti dimovod (običajno fleksibilno nerjavno cev) v obstoječo dimniško tulko. Mora preveriti vleko, zatesniti spoje in zagotoviti potrebno prezračevanje prostora (odprtina v zunanjost, rešetka, presek).
Turbo kotel: inštalater namesti koaksialni cev (ali ločeno cev za zrak in dimne pline), jo vodi skozi steno, namesti zaključek s fasadnim elementom ali strešno kapo. Kotlovnica ne potrebuje posebnega prezračevanja.

Zbiralnik se montira enako v obeh primerih – stoji ob kotlu, je priključen na toplo in hladno vodo, izhodom tople vode in priključnim krogom ogrevalne vode. Pomembno je, da je zbiralnik v isti ali nižji ravni kot kotlov, oziroma da je črpalka pravilno dimenzionirana. Podrobnosti najdete v članku Zbiralnik z enim ali dvema izmenjevalnikoma – katerega izbrati.

Varnost – atmosferski kotel in tveganje povratnega vleka

Ena od manj znanih pomanjkljivosti atmosferskega kotla je tveganje povratnega vleka dimnih plinov. Če je v kotlovnici podtlak (na primer, ko je v hiši močna napa ali so okna hermetično zatesnjena), se lahko zrak začne vračati iz dimnika nazaj v kotlovnico. S tem lahko v prostor vstopajo dimni plini, vključno z ogljikovim monoksidom (CO).

Zato veljajo strogi standardi STN EN 15502 in povezana pravila, ki določajo minimalni dovod zraka v prostor z atmosferskim kotlom. Inštalater mora pred namestitvijo preveriti, da prostor izpolnjuje te pogoje. Če so okna in vrata pretesna, je treba namestiti prezračevalno rešetko ali drug dovod zraka.

Turbo kotel je v tem pogledu varnejši – ker sta zrak in dimnik vodena v zaprtem sistemu, je tveganje za povratni vlek ali uhajanje dima v prostor minimalno. Prav zato se turbo kotli obvezno predpisujejo v stanovanjski gradnji in v tehničnih prostorih brez prezračevanja. To je eden od razlogov, zakaj večina novih sklopov v sodobnih hišah vsebuje turbo kotel.

Tipični scenariji izbire – postopek odločanja iz prakse

Iz več sto naročil vem, da se izbira med atmosferskim in turbo kotlom običajno hitro odloči, ko si odgovorimo na tri osnovna vprašanja:

1. Ali je primeren dimnik? Če je in je v zadovoljivem stanju (ima certificirano vložko, zadostno presek, pravilen vleka), je atmosferski kotel funkcionalna in ekonomsko upravičena izbira. Če ne, je turbina edina razumna pot.

2. Kje bo stala kotlovnica in zalogovnik? Če je prostor tradicionalna kotlovnica z izhodom na dimnik in zadostnim prezračevanjem, je atmosferski kotel v redu. Če želi kupec kotel v zaprtem tehničnem prostoru brez oken, v omari na hodniku ali v kopalnici – je turbina edina možnost.

3. Kakšni so načrti za nadaljnji razvoj sistema? Če kupec razmišlja o prihodnji zamenjavi s kondenzacijskim kotlom ali sončnimi kolektorji, je smiselno izbrati turbo kotel (saj je večina kondenzacijskih kotlov konstrukcijsko turbo). Rezervoar z dvema izmenjevalnikoma je lahko tudi koristen za prihodnjo priključitev sončnih kolektorjev.

Zaključno: v družinskih hišah z dobrim dimnikom in klasično kotlovnico – atmosferski. V novogradnjah, stanovanjih, hišah brez dimnika ali z neustreznim dimnikom – turbo. Moč in sestava rezervoarja se izbere glede na število oseb in porabo, kar je podrobno razloženo v članku Kakšen volumen rezervoarja potrebujem za svoj dom.

Stroški namestitve in dolgoročno obratovanje

Z vidika nabavne cene so atmosferski in turbo kotli v istem segmentu moči primerljivi – razlika je lahko do 100–200 evrov pri samih kotlih. Komplet (kotel + zalogovnik) se giblje od približno 1.000 do 2.500 evrov glede na moč, volumen zalogovnika in znamko.

Stroški namestitve so lahko različni: če je potrebna rekonstrukcija dimnika ali nova dimniška vložka, lahko strošek za dimnik znaša 500–1 500 EUR, odvisno od višine dimnika in njegovega stanja. V takem primeru se atmosferski kotel podraži v primerjavi s turbo kotlom, kjer zadošča koaksialna cev za 80–150 EUR in nekaj ur dodatnega dela.

Stroški obratovanja (plin) so, kot smo omenili, pri primerljivih tipih (oba nekondenzacijska) praktično enaki. Izrazno prihranek prinaša le prehod na kondenzacijski kotel, kjer se prihrani tipično 15–20 % v primerjavi s starim nekondenzacijskim kotlom.

Stroški servisa: atmosferski kotel ima manj komponentov (pomanjkanje ventilatorja, elektronike ventilatorja), zato je servis običajno nekoliko cenejši. Turbo kotel zahteva pri obsežnem servisu tudi pregled/čiščenje ventilatorja in koaksialne cevi. Več o rednem vzdrževanju v članku Servis in vzdrževanje kotla in rezervoarja – kaj in kako pogosto.

Pogosta vprašanja (FAQ)

Ali lahko pri obnovi zamenim atmosferski kotel s turbino na istem mestu?

Da, tehnično je to mogoče in dokaj pogosta situacija. Vendar morate rešiti odvod dimnih plinov: dimovod iz atmosferskega kotla v dimnik se zamenja s koaksialno cevjo, ki se vodi bodisi skozi obstoječo dimniško škatlo (s certificirano vložko za turbo) bodisi skozi fasado. Dimniška škatla se lahko pri turbo kotlu uporabi kot škatla za koaksialno cev. Prezračevanje kotlovnice pri turbo kotlu ni obvezno, vendar lahko stara prezračevalna rešetka ostane – ne bo škodilo. Pred spremembo priporočamo posvetovanje s montersko firmo ali revizijskim tehnikom.

Ali je turbo kotel v sestavi glasnejši? Ali mi bo to motilo, če bo rezervoar stal poleg spalnice?

Turbo kotel pri delovanju oddaja zvok ventilatorja – običajno 40–50 dB pri polni moči, manj pri modulaciji. Za primerjavo: običajen pogovor je okoli 60 dB, tihi tek hladilnika je okoli 35–40 dB. Če je zalogovnik (in torej kotel) v bližini spalnice ali otroške sobe, priporočamo, da preverite hrupnost določenega modela v tehnični dokumentaciji in razmislite o zvočni izolaciji tehnične sobe. Atmosferski kotel je v tem pogledu tišji.

Protherm Panther 25KOO vs. 25KTO – gre le za tip dovoda zraka za zgorevanje?

Da, KOO (odprta komora) je atmosferska različica, KTO (turbo) pa je zaprta komora s prisilnim odvodom dimnih plinov. Ostali parametri – moč 25 kW, regulacija, izmenjevalec, dimenzijski parametri – so enaki. Razlika je ravno v tipu odvoda dimnih plinov in povezanih gradbenih zahtevah. Komplet Protherm Aqua Complet Panther 25KOO + FE 120 BM je primeren za hiše s dimnikom, medtem ko je Protherm Aqua Complet Panther 25KTO + FE 120 BM namenjen sodobnim hišam brez dimnika ali z nezadostnim dimnikom.

Da, atmosferski kotel lahko deluje brez elektrike.

Sodobni plinski kotli (tudi atmosferski) zahtevajo električno energijo za krmilno elektroniko, obtočno črpalko in vžig. Torej ni to "gravitacijski" sistem brez elektrike. Starejši tip atmosferskih kotlov s termoelementnim vžigom in brez elektronike je lahko deloval tudi brez elektrike, vendar se ti tipi danes standardno ne prodajajo. Komplet z rezervoarjem vedno zahteva električni priključek za črpalko in regulacijo.

Življenjska doba atmosferskega kotla je običajno daljša kot pri turbokotlu, ker turbokotli zahtevajo rednejšo vzdrževanje in imajo več gibljivih delov, ki so podvrženi obrabi. Kljub temu pa turbokotli zaradi svoje učinkovitosti in manjših dimenzij pogosto predstavljajo boljši dolgoročni vložek.

Pri pravilni vzdrževanju (letni servis, čiščenje gorilnika, kontrola izmenjevalca) oba tipa dosegata življenjsko dobo 15–20 let. Atmosferski kotel ima potencialno daljšo življenjsko dobo zaradi manj gibljivih komponent – ventilator v turbo kotlu je eden od delov, ki se običajno zamenjajo po 10–12 letih. Po drugi strani imajo sodobni turbo kotli kakovostno konstrukcijo in običajno delujejo 20 let ali več, če so servisirani. Kakovost rezervoarja vpliva predvsem zaščita anode in trdota vode – to velja enako za oba tipa sklopov. Več o tipičnih težavah v članku Pogosto okvare sklopov kotel in rezervoar ter kako jih prepoznati.

Če imate dimnik, vendar ne veste, ali je primeren za atmosferski kotel, se posvetujte s strokovnjakom. Preverite, ali dimnik ustreza zahtevam za atmosferske kotle glede dimenzij, materiala in učinkovitosti. Za natančne informacije se obrnite na proizvajalca kotla ali dimnika.

V takem primeru je potrebna revizija dimnika s strani dimnikarske družbe ali revizijskega tehnika pred namestitvijo. Revizija preveri stanje, presek, vleko in primernost za določen tip kotla. Če dimnik ne ustreza, imate dve možnosti: rekonstrukcija dimnika (nova certificirana vgradnja) ali prehod na turbo kotel. Revizija dimnika je obvezna pred vsako novo namestitvijo plinskega kotla – to je zakonska zahteva, ne le dobra praksa.

Zaključek – kateri tip sestave je „boljši"?

Ni ne obstaja univerzalen boljši tip. Atmosferski kotel je preverjena, zanesljiva in tiha tehnologija, ki ima svoje mesto povsod, kjer dimnik obstaja in izpolnjuje pogoje. Turbo kotel je bolj prilagodljiv, varnejši z vidika uhajanja dimnih plinov in primeren za sodobne zgradbe brez dimnika ali z omejeno kotlovnico.

Za večino kupcev, s katerimi se srečujem, je izbira na koncu jasna: bodisi imajo dimnik in lahko izberejo atmosferski kotel, ali pa ga nimajo in morajo izbrati turbo. Le izjemoma je treba resnično pretehtati obe možnosti in se odločiti glede na druge dejavnike – lokacije, hrupnosti, prihodnjih načrtov.

Pri izbiri konkretne sestave priporočam, da si ogledate tudi primerjalni članek Protherm Panther vs. Vaillant turboTEC – primerjava sestave, kjer ocenjujemo posamezne modele drug ob drugem. In če imate dvome o dimenzioniranju moči ali prostornine rezervoarja, vam bodo naši dodatni materiali v Znanstvenem centru korak za korakom vodili tudi skozi te teme.

Imate vprašanje o tej temi?

Ne morete se odločiti ali rešujete konkretno situacijo v vašem gospodinjstvu? Pišite nam – z veseljem vam bomo svetovali.