Ali se splača solarni sistem tudi v oblačnem vremenu ali pozimi
Ali se solarni sistem splača tudi v oblačnem vremenu ali pozimi?
To je daleč najpogostejše vprašanje, ki ga slišim od ljudi, ki razmišljajo o namestitvi sončnega sistema za ogrevanje vode. Večinoma za tem stoji legitimna skrb: Slovenija ni Španija. Imamo dolge sive zime, veliko oblačnih dni, včasih tudi tedne brez sonca. Se torej sploh splača vlagati v sončni sistem, ko sonce polovico leta bodisi ne sveti ali pa je tako nizko nad obzorjem, da ni vredno truda?
Kratek odgovor: da, se splača. Ampak ne naivno in ne brez konteksta. Dolg odgovor sledi spodaj – in mislim, da si ga resnično velja prebrati, ker večina ljudi, ki se bojijo, da kolektorji "pozimi ne delujejo", dela z napačnimi predpostavkami o tem, kaj natančno sončni sistem počne in od česa je odvisna njegova učinkovitost.
Kaj dejansko izkorišča solarna sistem – in to ni samo "sončna svetloba"?
Prva stvar, ki jo je treba razumeti: sončni toplotni kolektor ne deluje na principu fotovoltaike. Nič ne pretvarja v elektriko. Absorbira elektromagnetno sevanje – natančneje sončno sevanje – in ga neposredno pretvarja v toploto v tekočini, ki kroži v kolektorju. In tukaj je ključno tehnično dejstvo, ki ga večina laikov ne ve:
Sončno sevanje pade na zemeljsko površino tudi pri gosti oblačnosti. Seveda ne v celoti – oblaki ga odbijejo in absorbirajo del – vendar difuzno (razpršeno) sevanje še vedno prehaja. V praksi to pomeni, da zbiralnik zbira energijo tudi v oblačnem dnevu. Koliko? Odvisno od tipa kolektorja, debeline oblačnosti in drugih dejavnikov. Toda zagotovo ne nič.
Sončno sevanje je sestavljeno iz direktnega sevanja, ki prihaja neposredno od Sonca, in difuznih sevanj, ki prihajajo iz celotnega neba po razpršitvi v atmosferi. Na Slovaškem predstavlja difuzno sevanje v letnem povprečju približno 40–55 % celotnega padlega sevanja. V zimskih mesecih pa je lahko delež difuznih sevanj še večji – v decembru lahko doseže 60–70 %. In ravno to sevanje kolektorji predelujejo tudi brez direktnega sonca.
Iz grafa je razvidno, da zimski meseci sicer prinašajo manj skupne energije, vendar ne ničle. Difuzna komponenta ostaja pomembna skozi vse leto. In ravno to je temelj, zakaj sončni sistemi delujejo tudi v pogojih srednjeevropskega vremena.
V zime na Slovensku solárny systém reálne vyprodukuje menej energie, pretože je menej slnečného svitu a dni sú kratšie. V priemere môže solárny systém v zime vyprodukovať približne 10–20 % energie oproti letným mesiacom. Presná hodnota závisí od konkrétnej lokality, orientácie a sklonu panelov, ako aj od aktuálnych poveternostných podmienok.
Govori o konkretnih številkah je vedno boljše kot govoriti v splošnem. Poglejmo torej realne vrednosti globalnega sončnega sevanja za tipične slovenske lokacije. Inženirji uporabljajo enoto kWh/m²/mesec – torej koliko kilovatnih ur energije pade na en kvadratni meter vodoravne površine v enem mesecu.
Za osrednji del Slovenije (na primer Banska Bistrica, Zvolen) so značilne naslednje vrednosti:
- Januar: 25–35 kWh/m²
- Februar: 45–60 kWh/m²
- Marec: 90–110 kWh/m²
- April: 120–145 kWh/m²
- Maj: 155–175 kWh/m²
- Junij: 160–180 kWh/m²
- Julij: 165–185 kWh/m²
- Avgust: 145–165 kWh/m²
- September: 105–125 kWh/m²
- Oktober: 65–85 kWh/m²
- November: 25–40 kWh/m²
- December: 18–28 kWh/m²
Poleti (maj do avgust) se proizvede pet- do šestkrat več energije kot v decembru. To je ogromna razlika. Vendar december proizvede večkrat več kot nič – in to je bistveno. Kolektor s površino 4 m² lahko tudi v decembru pridobi 70–110 kWh toplote, kar pri grelnem učinku klasičnega bojlerja na električno energijo predstavlja 5–8 tednov obratovanja. V praksi seveda ne nadomesti celotne porabe, vendar je to merljiv, realen prispevek.
Poleg tega je treba upoštevati, da se kolektorji običajno montirajo pod naklonom 35–45 stopinj glede na horizont. Tako nagnjena površina "ujame" zimsko sonce bistveno bolje kot vodoravna površina, ker je sonce pozimi nizko nad obzorjem. Kolektor, nagnjen pod 45 stopinj v januarju, prejme na svojo površino veliko več energije na m² kot vodoravna referenčna površina, iz katere so izračunane zgoraj navedene vrednosti. Realni zimni izkoristki kolektorjev so torej nekoliko boljši, kot bi nakazovala števila za vodoravno površino.
Ploski kolektorji vs. cevni kolektorji pozimi – izrazita razlika v moči
Niso vsi kolektorji enaki v zimskem času. To je eden najpomembnejših praktičnih vidikov, ki odloča o tem, ali se naložba v sončni sistem izplača tudi izven poletne sezone. S to temo se podrobno ukvarjam v članku Ploščati vs. cevni sončni kolektorji – katera vrsta se bolj izplača, tukaj bom navedel najpomembnejše povezave.
Ploski (ploščni) kolektorji delujejo na principu, da je površina absorberja zaprta v izolirani škatli s steklenim pokrovom. So cenejši, robustnejši in poleti imajo odlične rezultate. Njihova Ahilova peta je prav zima: toplotne izgube skozi plosko stekleno površino so pri velikem temperaturnem razponu med kolektorjem in zunanjim zrakom visoke. Kolektor deluje učinkovito, dokler je zunaj na primer -5 °C in mora medij segreti na 55 °C – vendar toplotne izgube rastejo kvadratno z temperaturno razliko.
Cevni (vakuumski) kolektorji rešijo ta problem elegantno: vsaka cev je pravzaprav termoska. Vakuumska izolacija med dvema steklenima stenama skoraj popolnoma odpravi toplotne izgube s konvekcijo in kondukcijo. Edine izgube so sevalne, in te so pri kakovostnih absorbatorjih s selektivno površino zelo majhne. Rezultat: cevni kolektor lahko učinkovito deluje tudi pri zunanji temperaturi -20 °C, medtem ko ploski kolektor pri taki temperaturi bodisi sploh ne deluje ali pa deluje z izgubami, ki lahko presežejo dobičke.
Iz grafa je razvidno, da je pri nizkih zunanjih temperaturah razlika med vrstami kolektorjev dramatična. Ploščati kolektor pri -15 °C praktično preneha dajati korist, medtem ko cevni ohranja dostojen izkoristek. To je ključna informacija za vsakogar, ki želi iz sončnega sistema izkoristiti maksimum tudi v zimskem obdobju.
Če želite maksimirati letno proizvodnjo in želite dejansko funkcionalen prispevek tudi od novembra do februarja, je cevni kolektor jasna izbira. Če vas zanima predvsem poletni ogrevanje bazena ali priprava tople vode od aprila do oktobra, je ploski kolektor cenejša in enako učinkovita alternativa.
Solčni sistem ob oblačnih dneh – kako deluje v praksi
Oblačnost ni en sam pojav. Gre za spekter: od redkih belih oblakov (ki skoraj nič ne oslabijo sevanja) do goste sive odeje goste oblačnosti (ki jo zmanjša na 10–20 % običajne vrednosti). Praksa kaže, da sistem reagira neposredno sorazmerno z intenzivnostjo sevanja.
Konkretni primer iz prakse: kupec v Trbavi z dvema ploščatima kolektorjema 2,5 m² (skupna aperturna površina 5 m²) in hranilnikom 300 litrov. V tipičnem poletnem sončnem dnevu sistem segreje hranilnik na 70–80 °C. V tipičnem poletnem delno oblačnem dnevu doseže 45–55 °C. V tipičnem poletnem oblačnem dnevu (svetla, bela oblačnost) doseže 30–40 °C – to ne zadostuje za toplo vodo samo po sebi, vendar je hranilnik "predgreti" in sistem za dogrevanje (kotel, električna spirala) porabi znatno manj energije. V tipičnem jesenskem ali spomladanskem oblačnem dnevu lahko predgrevanje predstavlja 15–25 °C, kar še vedno prihrani desetine odstotkov energije za dogrevanje.
To je pomemben mentalni premik: sončni sistem ne sme biti edini vir toplote. Dovolj je, da je dragocen prispevek k energetski bilanci hiše. In to je v veliki večini primerov, ko je pravilno dimenzioniran. Več o dimenzioniranju najdete v članku Kakšen izkoristek sončnih kolektorjev potrebujem za svojo hišo.
Realno letno bilanco – koliko energije dejansko prihrani solarna naprava
Poglejmo si konkretno letno bilanco, saj posamezni dnevi povedo le delček resnice. Kar zanima investitorja, je skupna letna prihranka energije in donosnost naložbe.
Tipični sončni sistem za 4-člansko gospodinjstvo na Slovaškem obsega 2–4 kolektorje s skupno aperturno površino 4–8 m² in rezervoarjem 200–400 litrov. Takšen sistem pokrije:
- Ogrevanje sanitarne vode: 50–70 % letne porabe energije za pripravo tople sanitarne vode
- Dodatno ogrevanje (sončna podpora ogrevanja): pri pravilni sistemski rešitvi dodatnih 10–20 % ogrevalne energije
- Mesečno pokritje: julij–avgust: 80–100 %, maj–junij in september: 60–80 %, april in oktober: 40–60 %, februar, marec in november: 15–30 %, januar in december: 5–15 %
V številčnem izrazu: povprečna 4-članska gospodinjstvo porabi za pripravo tople vode približno 3.000–4.500 kWh letno (odvisno od naprav, temperature hladne vode, navad). Sončni sistem s 5 m² cevnih kolektorjev na Slovaškem letno proizvede 2.000–2.800 kWh toplote. To predstavlja prihranek 60–70 % energije za ogrevanje vode, kar pri ceni plina ali električne energije pomeni 200–450 € letno, odvisno od nosilca energije in njegove trenutne cene.
Investicija v sončni sistem se običajno giblje od 1.800 do 4.500 €, vključno z montažo. Pri prihranku 300 € letno znaša vračilna doba 6–15 let. Življenjska doba kakovostnega sistema je 20–30 let. Ekonomika torej ima smisel, tudi brez državnih subvencij (če so na voljo, le skrajšajo obdobje vračila).
Zima ni problem – problem je neustrezno dimenziranje
Po mojih izkušnjah: ko kupec reče "mi solarni sistem pozimi ni deloval", skoraj vedno gre za enega od naslednjih primerov:
1. Sistem je bil prevelik in slabo reguliran. Paradoxno, prevelika površina kolektorjev poleti povzroča pregrevanje sistema, vendar v zimskem času ista površina ne doseže delovne temperature zaradi izgub. Pravilno dimenzioniranje je umetnost kompromisa.
2. Zbiralnik je bil poddimenziran. Majhen zbiralnik se je v poletnih mesecih pregrel do 90 °C in regulacija je izklopila črpalko – sistem nominalno "ni deloval", čeprav je proizvajal energijo. Pozimi je bil zbiralnik premajhen za akumulacijo šibkejšega toplotnega toka med krajšim dnem.
3. Uporabljen je bil ploski kolektor namesto cevastega. Za celoletno delovanje v podnebnih razmerah Slovenije je to slabost, ki jo bo kupec občutil ravno v mesecih, ko najbolj potrebuje sistem – v prehodnih letnih časih.
4. Sistem ni bil pravilno povezan z dodatnim virom ogrevanja. Sončni sistem sam po sebi ne preživi zime brez rezervnega vira toplote. To ni napaka sončnega sistema – to je napaka projektanta, ki tega kupcu ni razložil. Podrobnosti o pravilni kombinaciji najdete v članku Sončni sistem v kombinaciji s kotlom ali toplotno črpalko.
5. Sistem je bil nepravilno nastavljen ali je imel napako v regulaciji. Diferenčni regulator, ki primerja temperaturo kolektorja s temperaturo v zalogovniku, je možgan celotnega sistema. Če je nepravilno nastavljen, lahko črpalko prehitro ali prepozno izklopi. Več o nastavitvi si lahko preberete v članku Kako nastaviti in zagnati sončni sistem.
Konkretni primeri iz prakse
Scenarij 1: Družinska hiša v Banski Bistrici, cevni kolektorji, kombinirani rezervoar
Stranka ima tri vakuumske cevne kolektorje (skupna aperturna površina 5,7 m²), kombiniran rezervoar 400 litrov, povezan s plinskim kondenzacijskim kotlom. Inštalacija je bila izvedena pred sedmimi leti. Letna prihranka na plinu: 280–320 m³ (odvisno od leta), kar pri povprečni ceni plina predstavlja 220–280 €. V januarju solar pokriva približno 15–20 % energije za ogrevanje vode, v juliju pa praktično 100 %. Stranka je zadovoljna – sistem se ji je povrnil v 9 letih, pri čemer še vedno nima konca obratovalne dobe.
Scenarij 2: Koča v Visokih Tatrah, ploski kolektorji
Hiša z dvema ploščatima kolektorjema, rezervoarjem 200 litrov. Sezona obratovanja: april do oktobra (hiša se zunaj sezone ne uporablja in sistem se preklopi v zimski način). V tem primeru je ploščat kolektor popolnoma ustrezen – sistem ni potreben za obratovanje pozimi, zato izguba prednosti cevastega kolektorja v zimskem načinu ni pomembna. Poletna sezona: pokritost 70–90 %. Rezultat: za 6 mesecev obratovanja polna zmogljivost, brez težav.
Scenarij 3: Panelna hiša, stanovanjski blok, rezervoar 120 litrov
En plošči kolektor 2 m², majhen zalogovnik. Sistem za 2-člansko gospodinjstvo. Rezultat poleti odličen, v prehodnem obdobju zadovoljiv. Pozimi prispevek minimalen, vendar ne ničeln – predgretje vode s 10 °C na 20–25 °C prihrani energijo za dogrevanje tudi januarja. Sistem se je povrnil v 11 letih – manj privlačna donosnost, vendar je bil kupec zadovoljen, saj so se cene energije vmes znatno zvišale.
Kaj je s solarnim sistemom med ekstremnimi zimskimi razmerami?
Nekaj praktičnih nasvetov za situacije, ko zima resnično postane intenzivna:
Mraz in zamrznitev: Primarni krog solarnega sistema je napolnjen z antifrizo – običajno propilenglikolom z vodo v razmerju 1:1. Ta mešanica vzdrži temperature do -28 °C in včasih tudi nižje. Zamrznitev kolektorja ali cevi pri pravilnem delovanju sistema ne ogroža. Vendar pa je treba redno preverjati koncentracijo antifriza – ta se lahko sčasoma zmanjšuje, še posebej če je bil sistem dopolnjen z vodo. Podrobnosti o tem, kaj in kdaj preverjati, najdete v članku Vzdrževanje in servis sončnih kolektorjev – kaj in kdaj preverjati.
Sneg na kolektorjih: Ploščati kolektorji se običajno hitro sami očistijo od snega – površina je topla in gladka. Cevni kolektorji se obnašajo drugače: vsaka cev je hladna na površini (vakuumska izolacija preprečuje uhajanje toplote), zato se sneg lahko drži na njih dlje. V praksi pa to običajno ni problem, ki bi trajal več kot en dan ali dva, saj sneg zdrsne z nagnjenih cevi tudi brez toplotnega vpliva. Le v zelo izjemnih situacijah (mokri sneg, vodoravna montaža) je morda potrebno ročno odstranjevanje.
Pregrevanje poleti vs. led pozimi: Paradoks je, da so poletja za sistem tehnično zahtevnejša kot zime. Stagnacija (ko je rezervoar poln, sistem ne potrebuje več toplote in črpalka se ustavi) povzroči, da se temperatura v kolektorju dvigne na 180–200 °C. Ta obremenitev je za materiale zahtevnejša kot zimni mraz. Kvaliteten sistem to obvlada brez težav, vendar je to razlog, zakaj je pri izbiri pomembna kakovost komponent.
Vpliv lege in usmeritve kolektorjev na zimsko zmogljivost
V zimskem času igra orientacija in naklon kolektorjev veliko večjo vlogo kot poleti, ko je sonce visoko na nebu in sistem deluje dobro tudi pri manjših odstopanjih od idealnega. Nekaj konkretnih pravil:
Orientacija: Idealna je natančna južna smer (azimut 180°). Odstopanja do ±15° povzročajo izgubo manj kot 5 % letne proizvodnje. Odstopanja 15–30° proti jugovzhodu ali jugozahodu povzročajo izgubo 5–10 %. Pozimi to lahko pomeni razliko v tem, ali kolektor doseže delovno temperaturo pred sončnim zahodom. Kolektorji, usmerjeni proti jugovzhodu, imajo prednost v jutranjih urah (ko je v gospodinjstvu običajno večja poraba tople vode), medtem ko kolektorji, usmerjeni proti jugozahodu, proizvajajo več v popoldanskih urah.
Nagib: Poleti je idealni nagib 20–30°, pozimi 50–60°. Za celoletno delovanje je kompromis pri 35–45°. Če imate streho s nagibom 30° in namestite kolektorje neposredno na strešno kritino, bo sistem deloval, vendar bodo zimski izkoristki nižji, kot če bi bil kolektor nagnjen bolj strmo. Montaža na ravno streho z nastavljivimi okvirji omogoča optimizacijo nagiba, kar je prednost.
Senčenje: Pozimi je sonce nizko in senca dimnika, strešnih oken ali sosednjih stavb lahko zasenči kolektorje za več ur. Kar poleti ne povzroča težav (senca je le kratka), pozimi lahko zmanjša celotno dnevno proizvodnjo kolektorja. Zato je pred namestitvijo nujno narediti analizo senčenja, najbolje s pomočjo programske opreme, ki simulira gibanje sonca v decembru.
Ekonomika v dolgoročnem horizontu – zakaj je zima le ena stran enačbe
Stranke, ki se osredotočajo samo na zimske mesece in njihov nizek izkoristek, delajo napako, da gledajo na celoto skozi majhen detajl. Sončni sistem se ne izplača ali ne izplača za mesec. Izplača se ali ne izplača za celo leto – in v tej letni vsoti zimski meseci (december, januar, februar) predstavljajo manj kot 10–15 % letne energetske proizvodnje sistema.
Če sistem prihrani 1.800 kWh v 9 poletnih in prehodnih mesecih ter dodatnih 200 kWh v 3 zimskih mesecih, skupna prihranjena energija znaša 2.000 kWh. Vprašanje ni "ali se splača pozimi", temveč "ali se splača v celem letu" – in odgovor je pritrdilen.
Dolgoročno je treba upoštevati tudi rast cen energije. Zgodovinsko potrjen trend kaže, da cene plina in električne energije dolgoročno rastejo hitreje kot inflacija. Sončni sistem, katerega investicija je fiksna (plačate enkrat), postaja z vsakim letom relativno donosnejši.
Če razmišljate o izbiri pravega sistema za vaš družinski dom, priporočam, da si preberete tudi članek Kako izbrati sončni sistem za ogrevanje vode za družinski dom, kjer boste našli celovit pregled tega, kaj upoštevati pri izbiri.
Pogosta vprašanja (FAQ)
Da, sončni kolektor deluje tudi pri negativnih temperaturah zunaj.
Da, deluje – če sije ali vsaj difuzno žari sonce. Primarni krog je napolnjen s proti zmrzovanju, zato ne grozi zmrzovanje. Cevni kolektor deluje učinkovito tudi pri -15 °C zunaj, ko sije sonce, ker vakuumska izolacija preprečuje uhajanje toplote iz absorbatorja. Ploščati kolektor pri ekstremnih mrazu deluje z nižjo učinkovitostjo ali morda sploh ne deluje, če zunanja temperatura pade pod -10 °C in je sončno sevanje šibko.
Koliko odstotkov letne porabe energije za ogrevanje vode dejansko pokriva sončna energija na Slovaškem?
Pri pravilno dimenziranem sistemu (4–6 m² kolektorjev za 4-člansko gospodinjstvo) in hranilniku 200–400 litrov boste dosegli pokritje 50–70 % letne porabe energije za pripravo tople sanitarne vode. Natančno število je odvisno od lokacije, orientacije kolektorjev, naklona, tipa kolektorja in potrošniških navad gospodinjstva. Za dan ali dva lahko naredite grobo izračun, vendar natančna napoved zahteva simulacijsko programsko opremo (na primer T*SOL ali Polysun).
Ali morate pozimi izklopiti sistem ali ga "zimsko pripraviti"?
Pravilno nameščena sončna naprava, namenjena celoletnemu obratovanju, ne zahteva zimovanja ali izklopa. Nezmrzovalna zmes in pravilna regulacija zagotavljata varno obratovanje. Izjema so sezonski sistemi (na primer za ogrevanje bazena), ki so dimenzionirani le za poletne mesece in bi lahko imeli težave s stagnacijo ali poddimenzionirano ekspanzijsko posodo pri zimskem obratovanju. Te sisteme pred zimo odstavimo in izpraznimo. Če niste prepričani, v katero kategorijo spada vaš sistem, preberite članek Pogosta okvara sončnih sistemov in kako jih odpraviti ali se obrnite na montersko podjetje.
Ali je bolje cevni kolektor ali ploski za slovenske razmere?
Za celoletno delovanje s poudarkom na maksimalno letno proizvodnjo je cevni (vakuumski) kolektor boljši. Njegova prednost je izrazita zlasti v zimskih in prehodnih mesecih, v oblačnem vremenu in pri nizkih zunanjih temperaturah. Ploščati kolektor je cenejši, robustnejši in v poletnih mesecih dosega primerljive ali celo boljše zmogljivosti (pri visoki intenzivnosti sevanja). Za sezonsko uporabo (pomlad–poletje–jesen) ali za aplikacije, kjer je primarni cilj poletno ogrevanje bazena, je ploščati kolektor popolna izbira. Podrobnejši pregled najdete v članku Ploščati vs. cevni sončni kolektorji – kateri tip se bolj splača.
Ko je nekaj tednov zapored oblačno vreme, se lahko zgodi naslednje: * **Nizka sončna svetloba:** Oblačno vreme zmanjšuje količino sončne svetlobe, ki doseže zemljo, kar lahko vpliva na rast rastlin in proizvodnjo energije iz sončnih panelov. * **Nižje temperature:** Oblačno vreme lahko povzroči nižje temperature, saj oblaki zadržujejo toploto v ozračju. * **Povečana vlažnost:** Oblačno vreme lahko poveča vlažnost zraka, kar lahko povzroči kondenzacijo in povečano tveganje za nastanek plesni. * **Manjša vidljivost:** Oblačno vreme lahko zmanjša vidljivost, kar lahko vpliva na promet in varnost. * **Vpliv na razpoloženje:** Oblačno vreme lahko vpliva na razpoloženje ljudi, saj manj sončne svetlobe lahko povzroči občutke utrujenosti in depresije.
Večtedensko oblačno obdobje, ki se na Slovaškem dejansko zgodi (običajno januar–februar v nižjih legah), pomeni, da sončni sistem pokriva le majhen del ali skoraj nič od potreb po toploti za ogrevanje vode. To je normalen pojav in pravilno zasnovan sistem z njim računa. Rezervni vir toplote (kotel, električna spirala, toplotna črpalka) v takem obdobju prevzame celotno obremenitev. Rezervoar z rezervno električno patrono ali s kotlovskim izmenjevalnikom zagotovi, da gospodinjstvo nikoli ne bo brez tople vode – ne glede na vreme. Sončni sistem je dodatek, ne zamenjava rezervnega vira.
Vpliva nadmorska višina na učinkovitost sončnega sistema?
Da, in presenetljivo v pozitivnem smislu: na večjih nadmorskih višinah je atmosfera tanjša, zato pade več neposredne sončne svetlobe. Poleg tega so v višjih legah daljše sončne ure (manj megle in inverznih plasti). Negativ je nižje temperature, kar povečuje zahteve po toplotni izolaciji kolektorja. Praktičen rezultat: v visoko ležečih območjih (na primer gorovja nad 600 m) lahko cevni kolektorji delujejo pozimi učinkoviteje kot v meglenih nižinah (na primer Záhorská nížina v januarju). Po drugi strani pa je na Záhorju poleti več sonca kot v gorah. V letnem seštevku so razlike med lokacijami manjše, kot bi se zdelo.
Zaključek: Zimska realnost solarnih sistemov na Slovaškem
Sončni sistem se izplača tudi v oblačnem vremenu in pozimi – vendar je treba imeti realna pričakovanja. To ni naprava, ki bi januarja nadomestila kotel. Je naprava, ki vam skozi celo leto prihrani 50–70 % energije za ogrevanje vode, poleti pa to počne skoraj sama, pozimi pa prispeva manjši, a merljiv delež. Pravilno dimenzioniran, pravilno usmerjen in pravilno povezan z rezervnim virom toplote je sončni sistem na Slovaškem ekonomsko smiseln naložba z realno dobo vračila 6–15 let in življenjsko dobo 20–30 let.
Ključ je v treh stvareh: izbira pravega tipa kolektorja (za celoletno uporabo priporočamo cevni), pravilno dimenzioniranje zalogovnika in sončne površine (ne prevelika, ne premajhna) ter pravilna integracija z rezervnim virom toplote. Če tega še niste rešili, začnite s člankom Kako izbrati sončni sistem za ogrevanje vode za družinsko hišo ali si oglejte ponudbo sončnih sistemov na atria.si – tam boste našli rešitve, primerne za različne vrste gospodinjstev in obratovalne zahteve.
Imate vprašanje o tej temi?
Ne morete se odločiti ali rešujete konkretno situacijo v vašem gospodinjstvu? Pišite nam – z veseljem vam bomo svetovali.